Geneplanet za ventilatorje Kitajcem plačal pol manj, kot je dobil od države?

Zavod RS za blagovne rezerve je marca GenEplanet diagnostiki nakazal 100 odstotni avans v višini 8,7 milijona evrov, ljubljansko podjetje pa naj bi po naših informacijah kitajski družbi naprej nakazalo 4,4 milijona evrov, torej polovico manj. Zakaj so torej od države zahtevali 100 % predplačilo, če so za nakup ventilatorjev potrebovali samo polovico tega zneska? Ali to pomeni, da so po prvotni pogodbi, ki je bila sicer kasneje spremenjena, po plačilu davka, zaslužili kar 3,6 milijona evrov? Je ta razlika provizija? Je to zaslužek? Kakšne stroške je še potrebno odšteti od tega zneska? Kakšen je končni dobiček? 

Marko Bitenc: "Vaša kalkulacija ne drži, poslov pa ne komentiramo"

Za pojasnila smo vprašali prvega moža družbe Geneplanet d.o.o. Marka Bitenca. Z oddelka za odnose z javnostmi so nam odgovorili: "Informacije, ki jih navajate, ne držijo, prav tako pa kot zasebna družba ne želimo komentirati posameznih poslovnih dogovorov." Dodatno smo poslali tudi sms sporočilo direktorju Marku Bitencu, da bi vendarle želeli pojasnila, saj gre za proračunska sredstva. Tudi Bitenc nam odgovori, da posameznih poslov ne komentirajo, da pa gotovo naša kalkulacija ne drži. In da naj premislimo pri sami kalkulaciji, ker da smo na več nivojih zgrešili (število ventilatorjev, ddv, logistika, oprema s kompresorjem, cevi, testiranja, priklop, izobraževanja...). Če pravilno razumemo njegov odgovor, vse našteto stane še skoraj enkrat toliko kot ventilatorji oziroma 3,6 milijona evrov? V prvotni pogodbi, ki jo je s podjetjem podpisal Zavod za blagovne rezerve, z dne 18. 3. 2020, nikjer ni zapisana nabava dodatne opreme, nikjer tudi niso opredeljeni drugi stroški, ki bi bili povezani s tem nakupom ventilatorjev. Poskusimo še enkrat in Bitencu pošljemo novo sporočilo ter ga še enkrat vprašamo, koliko davkoplačevalskega denarja so nakazali kitajski družbi. Če torej nimamo pravih podatkov, naj nam dajo v podjetju točne! Bitenc vztraja, da poslov ne komentirajo in da so nam povedali, da naša kalkulacija pač ne drži. 

Ponudba GenEplanet diagnostike marca letos je bila, da dobavi 220 ventilatorjev za umetno predihavanje pljuč znamke Siriusmed R30, za ceno 8 milijonov evrov brez ddv oziroma 8,7 milijona z ddv. Kot je znano je gospodarski minister Zdravko Počivalšek takratnemu direktorju Zavoda RS za blagovne rezerve Antonu Zakrajšku odredil, da morajo podjetju plačati 100 odstotno predplačilo, kar ni bilo običajno. Takšnega privilegija naj bi bila deležna samo družba GenEplanet diagnostika, saj zavod v drugih primerih ni plačeval 100 odstotkov avansa brez predhodne bančne garancije za celoten znesek. Zaradi vseh kasnejših razprtij in poročanja o domnevni neustreznosti teh ventilatorjev, se je Marko Bitenc odločil, da državi ponudi odkup še ne dobavljenih 110 ventilatorjev in že dobavljenih 20, tako da jih je Zavod za blagovne rezerve na koncu kupil samo 90. Tako je maja prišlo do sporazuma o delni razvezi pogodbe za nabavo zaščitnih sredstev, razliko v kupnini pa je GenEplanet diagnostika vrnila. 120 ventilatorjev pa naj bi nato prodali Madžarski, po naših informacijah za nekaj manj kot 6 milijonov evrov, denar pa naj bi nakazalo Madžarsko veleposlaništvo v RS.

Zgornja računica pa kljub vsemu še vedno drži, ne glede na to, da se je kasneje pogodba z našo državo spremenila in smo kupili samo 90 ventilatorjev. Če so po prvotni pogodbi kitajskemu dobavitelju plačali skoraj polovico manjši znesek, ventilatorje pa nato namesto Sloveniji prodali Madžarski, je ostanek še kvečjemu višji, saj so Madžari ventilatorje plačali še dražje. Kako pa naj razumemo to milijonsko razliko, ni jasno, ker Marko Bitenc o številkah in stroških, ki naj bi jih imel, ne želi govoriti. Tako lahko samo ugibamo, koliko milijonov je v resnici zaslužilo podjetje GenEplanet diagnostika.

So ventilatorji neuporabni in še vedno v skladiščih?

Pojavljali so se očitki, da ventilatorji za umetno predihavanje pljuč znamke Siriusmed R 30 naj ne bi bili primerni za zdravljenje bolnikov s covid-19. Tudi strokovna komisija, ki so jo sestavljali dr. Marko Noč, dr. Rihard Knafelj in dr. Primož Gradišek je v svojem mnenju zapisala, da so neustrezni za uporabo pri zdravljenju bolnikov s covid-19 in je zato nasprotovala nakupu. Strokovna komisija je bila na podlagi sklepa ministra za zdravje Tomaža Gantarja zadolžena, da poda oceno glede ustreznosti ventilatorjev, za katere je Zavod RS za blagovne rezerve zbiral ponudbe. Pojavljajo se informacije, da dobavljeni ventilatorji še danes niso v uporabi in da še vedno ležijo po skladiščih bolnišnic. Ker da nimajo dodatne opreme, ki bi bila potrebna za ustrezno zdravljenje. Zato vprašamo na Ministrstvo za zdravje, koliko ventilatorjev je v uporabi, katere bolnišnice jih imajo, ali držijo informacije, da so ventilatorji še vedno v skladiščih? In še – ali je dobavitelj v bolnišnicah izvedel testiranje, priklope in izobraževanja glede uporabe ventilatorjev? 

Dr. Marko Noč: Večina bolnišnic ne uporablja teh ventilatorjev!

Na ministrstvu nas za odgovore napotijo na strokovno skupino covid-19 in sicer na dr. Marka Noča. Ali torej slovenske bolnišnice sredi oktobra že uporabljajo ventilatorje, ki jih je vlada kupila že marca letos? "Po mojem vedenju, ne! Večina bolnišnic sigurno ne," nam odgovori dr. Noč. "Večina dobavljenih respiratorjev namreč še nima dodatne opreme (ustrezne cevi in vlažilci, nekateri so brez kompresorja), ki je bila pogoj za odobritev s strani naše neformalne strokovne skupine. Neuradno vem, da naj bi bila nabava te dodatne opreme v teku. Več o tem, kaj je že nabavljeno in kaj je v teku, vam verjetno lahko pove g. Čander z Ministrstva za zdravje," nam sporoči dr. Marko Noč. Ponovno poskušamo dobiti pojasnila na zdravstvenem ministrstvu. "Med izvajalce je bilo razdeljenih 90 kosov ventilatorjev. 10 v UKC Ljubljana, 10 v UKC Maribor, 20 v celjsko bolnišnico, 11 v bolnišnico v Murski Soboti, 3 v izolsko bolnišnico, 5 v jeseniško bolnišnico, 4 v Slovenj Gradec, 5 v Novo Gorico, 2 v brežiško bolnišnico, 7 na Ptuj, 5 v Trbovlje, 6 v Topolšico, 1 v Sežano in 1 na Kirurgijo Bitenc." 

Bolnišnice so izkazale potrebo po 64 kompletih dodatne opreme za aparate SiriusMed, za kar je bilo pred enim tednom objavljeno javno naročilo Zavoda za blagovne rezerve. Ocenjena vrednost je slabih 90 tisoč evrov, država pa poleg dodatne opreme, išče tudi pomoč pri montaži in usposabljanju pri delu s temi ventilatorji - čeprav Ministrstvo za zdravje trdi, da imajo vse bolnišnice zagotovljeno tehnično podporo za aktiviranje ventilatorjev in ustrezno usposabljanje. "Odločitev, ali je ventilator v uporabi ali pa rezerva, je stvar posamezne bolnišnice glede na trenutne potrebe," odgovorijo na naša vprašanja. Kaj vse so še morali naročiti za ventilatorje, kje so naročili dodatno opremo, kdo jo bo dobavil, kdaj bo dobavljena, koliko bo stala in kdaj bodo bolnišnice lahko začele uporabljati ventilatorje, smo vprašali še na Zavod za blagovne rezerve. Na odgovore še čakamo.

Ministra Počivalška in Andrejo Potočnik v predkazenskem postopku bremeni tudi očitek, da gre pri sklenitvi Pogodbe za nabavo zaščitnih sredstev za škodljiv posel, škoda pa naj bi nastala prav zaradi nabave neustreznih ventilatorjev, ki za zdravljenje pacientov s covid-19 še sploh niso bili uporabljeni. 

24ur Dejstva

Pred kratkim smo v rubriki Dejstva opravili analizo o tem, koliko intenzivnih postelj in ventilatorjev imamo sploh na voljo. Država je kupila 153 ventilatorjev za 5,4 milijona evrov, od teh pa je za covid bolnike brez tveganja in nadgradenj primernih le 17 ventilatorjev, ostali so v večini zaklenjeni v skladiščih bolnišnic.