V zadnjih dneh se po Evropi vrstijo grožnje z bombami na letalih, zdaj pa so se razširile tudi na nekatere medije. Pred dnevi so odmevali tudi kibernetski napadi na trgovske verige in celo na zaloge krvi v transfuzijskem centru. Kaj se dogaja in ali smo že v kibernetski vojni?
"Mi smo v bistvu v hibridnem napadu oziroma sredi hibridne vojne, ki se že kar nekaj časa odvija in se stopnjuje," je pojasnila Katja Geršak. Kibernetski napadi so po njenih besedah le eno od orodij, ki se prepletajo z drugimi informacijskimi napadi, incidenti in vdori dronov v evropski zračni prostor.
Pri tem je opozorila, da za povzročanje resnih motenj sploh ni nujno, da bi bila grožnja dejanska. "Zanimivo pa je, da za resne motnje niti ni potrebna prava bomba. Potrebna je samo grožnja, ker so te grožnje tako usklajene."
Kdo stoji za napadi?
Na vprašanje, kdo izvaja napade in s kakšnim namenom, je Geršakova odgovorila, da je za dokončne ugotovitve treba počakati na preiskave. "To usklajeno delovanje nakazuje, da je tukaj vzorec in da se ti napadi dopolnjujejo, torej da najverjetneje gre za usklajen napad," je ocenila.
Na sume, ali je v ozadju država ali morda neodvisna skupina, je poudarila, da je treba za takšne zaključke imeti dokaze. V evropskem prostoru so bile ruske hibridne grožnje sicer že večkrat dokazane in so zelo dobro dokumentirane.
"Vendar za vsako takšno stvar potrebujemo dokaz. Ne moremo kar tako postavljati zaključkov," je opozorila. Prepričana je, da bodo preiskave sčasoma pokazale, kdo stoji za napadi.
Ob tem je poudarila, da je treba v primeru državnega akterja tudi ustrezno odgovoriti. "Če je državni akter zadaj, moramo tudi mi dvigniti ceno tovrstnih napadov."
Cilj je ustvariti strah in nezaupanje
Če gre za usklajeno delovanje, so po oceni Geršakove cilji precej jasni. "Ponavadi so cilji, da se ustvari strah znotraj družbe, da je to vpliv na širšo družbo, na državljane, ki to čutijo množično po celotni Evropi," je pojasnila.
Drugi cilj je po njenih besedah spodkopavanje zaupanja v institucije in sposobnost države, da se na grožnje ustrezno odzove. "Da se ustvari nezaupanje do institucij in do zmožnosti države, da odreagira," je dejala.
Napadi pa imajo lahko tudi širši preizkusni namen. Z njimi se lahko preverja odzivnost držav in njihovih sistemov na različnih področjih ter v več državah hkrati.
Napadi na kritično infrastrukturo se bodo verjetno stopnjevali
Geršakova meni, da je trend stopnjevanja napadov jasen. Pričakuje, da jih bo v prihodnje še več, podobno pa ocenjujejo tudi evropske varnostne službe. "Jaz mislim, da vidimo jasen trend, da se ti napadi stopnjujejo in da lahko pričakujemo še več napadov," je povedala.
Po njenih besedah ne gre nujno le za posamezne, izolirane incidente, temveč za napade, ki se lahko med seboj povezujejo. Pri tem bodo vse bolj izpostavljeni sistemi, ki so ključni za vsakodnevno življenje prebivalcev.
"Ne samo, da bodo napadi mogoče izolirani, ampak da se bodo povezovali skupaj in da točno ciljajo na kritično infrastrukturo, ki ima vpliv na državljane, zdravstvo, promet. To je ključno za delovanje," je opozorila.
Geršakova verjame v sposobnost prilagajanja institucij. "Menim, da smo zmožni prilagajanja, da naše institucije niso tako šibke in da se lahko prilagodimo tudi z večjimi varnostnimi ukrepi," je dejala.
Motnje bodo sicer prisotne, tako kot so že druge težave, vendar se bodo države morale prilagoditi novim razmeram.
Slovenija zaradi majhnosti ni manj ranljiva
Slovenija po njenem zaradi svoje majhnosti pred takšnimi grožnjami ni nič bolj varna. "Majhnost nima nobene zveze," je odločna Geršakova. "Smo enako vpeti v vsa omrežja, digitalna, prometna, energetska kot druge evropske države," je poudarila.
Za največjo ranljivost države je označila nepripravljenost. Priprave na tovrstne grožnje so zahtevne, saj se države z njimi soočajo na različnih področjih.
Pomemben del priprav je tudi vzpostavljanje dialoga med državnimi institucijami in zasebnim sektorjem. Ob tem pa je treba o varnostnih razmerah jasno in javno govoriti.
"Zelo pomembno je, da se ozavesti ljudi, da varnostno okolje ni več to, kar je bilo, in da se bo treba prilagoditi," je dejala.
Pomembno je, da ob incidentih ne zavlada panika
Geršakova je opozorila, da imajo hibridne grožnje tudi močan psihološki učinek. Njihov namen je lahko prav ustvarjanje šoka in strahu, ki se nato razširita po družbi. "Najprej je šok. Vsi ga bomo doživeli, če bomo prišli do takšnega incidenta, vendar da potem ni panike," je poudarila.
Del pripravljenosti je zato tudi ustrezna priprava prebivalcev na morebitne izredne razmere. Ob tem je pritrdila vprašanju o priporočilu Evropske komisije, naj imajo gospodinjstva doma zaloge nujnih potrebščin za nekaj dni.
"Tako da se pripravimo, kot ste omenili, da ima nekdo doma neke zaloge, da lahko potem premostimo. Tudi to je torej del zaščitnega delovanja," je sklenila.







































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.