Potem ko je gibalna učinkovitost med mladimi v koronskem času močno upadla, so bili podatki za prvo leto po epidemiji že precej vzpodbudni, a uspeh ni trajal dolgo. "Nastal je plato, napredka od lani pravzaprav skorajda ni, zaradi tega, ker tudi skoraj nobenega ukrepa, ki bi to pri otrocih in mladostnikih ustavil, v teh letih nismo sprejeli," pojasnjuje Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema športno-vzgojnega kartona na fakulteti za šport. 

Tako so že štiri generacije zaključile srednješolsko izobraževanje s 15 odstotkov nižjo gibalno učinkovitostjo kot pa generacije pred njimi, opozarja Starc. "To pomeni zelo veliko breme in za njih in za celotno družbo, če se bo ta 15-odstotni manko prenesel v zdravje, delo, produktivnost."

Zaskrbljujoče pa so predvsem velike razlike med dijaki različnih srednješolskih programov; več debelosti in slabša gibalna učinkovitost sta v poklicnem izobraževanju. "Tukaj se zelo lepo vidi, kje so na primer dijaki in dijakinje gimnazij, pa dijakinje in dijaki poklicnih srednjih šol, vidimo, da so razlike res enormne," pravi Strac in dodaja, da je to zelo deprivilegiran del mladostnikov in da je "njihova gibalna učinkovitost v spodnji tretjini". 

Krivcev za to je več, pravi Starc, a preden so vstopili v srednje šole, razlike med njimi niso bile tako očitne. Eden od razlogov je tudi večje število ur športne vzgoje v gimnazijah.

S projektom zMIGAJ, ki bo za dijake izobraževalnih ustanov, ki so se prijavile na razpis, brezplačen, bodo s septembrom omogočili dve dodatni uri tedensko strokovno vodene vadbe. "Odvija se v šoli pred med ali po pouku, se pravi imajo z logistiko in pa prevozi in s prostim časom popoldne bistveno manj težav. Sami bodo izrazili, kaj bi radi počeli, da bodo oni aktivni, pomembno je, da je nekaj, da bodo vsaj srednje ali visoko intenzivno aktivni," potek vadb opisuje vodja projekta zMIGAJ Poljanka Pavletič.

Srednja šola tehniških strok iz Ljubljane pa je že od aprila vključena v ta pilotni projekt. "Se mi zdi, da je dobra priložnost za gibanje, dodatno gibanje, na telefonu gre čas hitro, po nepotrebnem, tako da smo se začeli gibati," opisuje eden od dijakov. 

"Projekt smo zastavili v pet skupin, ki smo jih ponudili dijakom med glavnimi odmori. Te skupine so 'slackline' in druge dejavnosti, ki se izvajajo v naravi, potem je košarka, odbojka, nogomet in plezanje," pravi profesor športne vzgoje na eni od srednjih šol Luka Kalezič.  

"Odziv je dober, še enkrat moram zelo, zelo pohvaliti zaposlene, zato smo se tudi odločili, da nadaljujemo v projektu," dodaja Pavletičeva. 

Skupna vrednost projekta, ki ga krijeta država in Evropska unija, je skoraj 4,4 milijona evrov.