Gibanje Volt Slovenija v zbiranje podpisov za novo stranko

Gibanje nima povezave z dostavljalskim Woltom, "namesto sendvičev bomo v parlament dostavljali sveže politične ideje, pragmatične, progresivne in proevropske," je na današnji novinarski konferenci poudaril ustanovni član Borja Ranzinger. Kot je dejal, Volt ni navadna stranka. Gre za evropsko gibanje, ki je nastalo leta 2017 kot odgovor na brexit, njihov cilj pa je povezovanje "in ne razdvajanje evropskih držav in državljanov."

Gibanje na ravni Evrope združuje več kot 35.000 članov, velike načrte imajo tudi v Sloveniji, kjer so začeli zbirati podpise za ustanovitev stranke. Zdaj imajo približno 30 ustanovnih članov, med njimi so študentje, delavci in podjetniki.

"Kljub temu, da smo veliki oboževalci recikliranja, v naši stranki ne boste našli političnih veteranov, ki so že štirikrat menjali svoje barve. Iščemo ljudi, ki jih bo politika šele navdušila," je poudaril Ranzinger. Prepričani so namreč, da je treba v politiko pripeljati novo generacijo ljudi, "ki lahko razmišljajo in delajo onkraj evropskih meja in v Slovenijo prinesejo najboljše ideje iz vse Evrope."

Kot ugotavljajo, ima Slovenija ogromen potencial v znanosti, podjetništvu in v športu, "samo v politiki še malo držimo ročno zavoro in imamo še kar nekaj prostora za izboljšavo," je poudaril Ranzinger. Po drugi strani postaja svet vedno bolj nevaren, sooča se z dvigom ekstremizma in podnebno krizo, je dodal. "Vse te izzive lahko rešimo zgolj, če sodelujemo kot močna, povezana in demokratična Evropska unija in za to obstaja Volt kot nova stranka," je dodal Ranzinger. Napovedal je tudi kandidaturo na prihodnjih parlamentarnih in lokalnih volitvah.

Med glavnimi programskimi idejami izpostavljajo evropsko integracijo, decentralizacijo in zaupanje, predvidljivost ter transparentnost v družbi. "V Evropi je treba ustvariti ekosistem, v katerem bodo podjetja, še zlasti zagonska, lahko uspevala tako v Sloveniji kot tudi izven nje. Zato potrebujemo enotni evropski trg s skupnimi pravili namesto 27 parcialnih režimov," je poudaril Matic Bitenc.

V gibanju po njegovih besedah želijo prispevati h krepitvi neodvisnih obrambnih zmogljivosti EU in krepitvi vpliva Slovenije na tem področju. Zavzemajo se tudi za ustanovitev regij, ki bi prevzele del pristojnosti občin, in decentralizacijo, saj postaja Ljubljana ozko grlo celostnega razvoja Slovenije.

Med cilji med drugim izpostavljajo tudi decentralizacijo zdravstva, prenovo digitalnih storitev, lažjo gradnjo stanovanj in obdavčitev praznih, pa tudi znižanje obdavčitve dohodkov in zmanjšanje deleža zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo z zvišanjem produktivnosti preko uporabe tehnologij in izobraževanja.

"Slovenijo želimo postaviti na vrh evropske znanosti z lastnim sistemom za financiranje raziskovalnih projektov za daljše obdobja kot do sedaj," je med drugim poudaril Bitenc.