Komisar se je srečal tudi z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Vladom Dimovskim, predsednico ustavnega sodišča Dragico Wedam Lukič, namestnikom generalnega direktorja policije Andrejem Anžičem, direktorjem vladnega urada za narodnosti Janezom Obrezo, predstavniki sindikatov, v programu pa je bilo tudi srečanje s predsednikom sodniškega društva Ivanom Ribnikom.
Dimovski in Gil-Robles sta se pogovarjala predvsem o aktualnih temah s področja ekonomskih in socialnih pravic, ki jih zajema revidirana Evropska socialna listina oziroma Evropski kodeks o socialni varnosti. Anžič pa je komisarju predstavil kršitve človekovih pravic ter pravnih in etičnih norm med samimi policisti ter poudaril, da "v slovenski policiji obstajajo posamezni nasilni policisti, sama policija pa ni nasilna, saj ima mehanizme za odpravljanje kršitev človekovih pravic".
Bohinc je s komisarjem govoril o reševanju statusa oseb z državljanstvom držav drugih držav naslednic nekdanje SFRJ. Kot mu je pojasnil Bohinc, ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) pripravlja nov zakon, ki bo uredil pogoje za tiste tujce, ki doslej še niso uspeli urediti svojega statusa in izpolnjujejo vse pogoje. Gil-Roblesa je zanimal tudi položaj tujcev v centrih za odstranjevanje, čas njihovega pridržanja in podobno, minister pa mu je pojasnil trenutno ureditev. Povedal je, da tujce na zaprtih oddelkih pridržijo zgolj izjemoma, kar potrjujejo podatki, da je bil v zadnjih treh mesecih na tak način pridržan le en tujec, trenutno pa ni nobenega. Povprečna doba zadrževanja tujcev je odvisna od podpisanih sporazumov za vračanje, kot tudi uspešnosti pridobivanja njihovih dokumentov. Povprečna doba pridržanja je šest dni. Kot so sporočili z MNZ, je beseda tekla tudi o položaju Romov, pri čemer je Bohinc gosta seznanil z novo pridobljenimi pravicami za izvolitev Romov v občinske organe.
Minister za delo Dimovski je dejal, da Slovenija namenja veliko pozornost regulaciji in implementaciji ekonomskih in socialnih pravic kot nedeljivega dela človekovih pravic. Socialne pravice kot pravice do preživetja, socialne varnosti in dostopnosti do družbenih služb, skupaj s civilnimi in političnimi pravicami posameznika, predstavljajo temeljni pogoj vključenosti vsakega posameznika v družbeno skupnost. Kot so sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je Dimovski komisarja seznanil z razvojem socialnega partnerstva in socialnega dialoga, rezultat tega pa je tudi nedavno sklenjeni socialni sporazum.
