
Pri gladovni stanki, ki jo je 2. julija na Šentilju začelo devet ljudi, vztrajata le še Aleksandar Todorović in Ilija Ivanović. Oba sta se zjutraj s Šentilja napotila v Ljubljano in zato za nekaj ur prekinila stavko, od 12. ure pa jo nadaljujeta na Metelkovi.
S strani oblasti ali odgovornih jih ni obiskal še nihče, tudi varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek ne, so povedali v info centru INRI. Če se ne bo nič spremenilo, bodo v četrtek odšli v bližino Unicefa v Ljubljani, s čimer bodo, kot pojasnjujejo, opozorili na otroke, ki jim je bila leta 1992 onemogočena vrnitev na domove, staršem pa onemogočena vrnitev k svojim otrokom. Stavko bodo 25. julija nadaljevali v bližini organizacije UNHCR.

Povod za gladovno stavko je bil problem izbrisanega albanskega Roma Alije Berishe. Nemčija naj bi ga namreč zaradi neurejenega statusa izgnala na Kosovo, čeprav bi ga morali vrniti v Slovenijo, saj je begunec iz Slovenije, so prepričani v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov CIIA. Na njihovo zahtevo, da slovenska država Berishi v skladu z ustavno odločbo zagotovi stalno bivališče, se je 1. julija odzvalo ministrstvo za notranje zadeve. Kot je sporočilo, so glede na to, da Berisha, ki je državljan Srbije in Črne gore, ni vložil prošnje za slovensko državljanstvo, zanj 26. februarja 1992 začele veljati določbe zakona o tujcih. Ker niti po tem zakonu ni pridobil dovoljenja za stalno bivanje, ni upravičen do izdaje dopolnilne odločbe o ugotovitvi stalnega prebivanja v Sloveniji, so pojasnili.