V iniciativi Glas ljudstva so javnosti, poslancem koalicije in predsedniku vlade predstavili predlog treh zakonov. "Eden od teh odpravlja napake interventnega zakona, dva pa odpravljata krivično dopolnilno zavarovanje," so dejali.
Na novinarski konferenci so znova izpostavili težave javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji, ki jih zdravstveno ministrstvo in vlada po njihovem mnenju ne naslavljata korektno. Tako so denimo dejali, da interventni Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema ne deluje.
Poudarili so, da t. i. izhodni covidni zakon ni dosegel svojega namena, in predstavili svojo analizo, ki temelji na podatkih ZZZS. Ti kažejo, da na obravnavo čaka 120.000 bolnikov oz. 40.000 bolnikov več kot leto poprej. V javnih bolnišnicah so medtem, kot so navedli, obravnavali 15.000 bolnikov manj kot leta 2019 in opravili 60.000 prvih pregledov manj. "Opravili so tudi manj ortopedskih in srčnih operacij," so sporočili.
"Število pacientov brez izbranega zdravnika se je v le zadnjih nekaj mesecih s 132.000 povečalo na 140.000," so dodali. Ob tem so izpostavili besede ministra Danijela Bešiča Loredana, ki je pred devetimi meseci napovedal, da se bodo čakalne dobe v enem letu razpolovile. Kljub daljšim čakalnim dobam pa minister trdi, da je zakon učinkovit, saj da bi se sicer čakalne dobe še bolj večale, so dejali v iniciativi.
'Zasebniki so glede na svoje zmogljivosti prejeli trikrat več denarja kot javni zavodi'
Ob tem so ministrstvo obtožili, da prikriva informacije in navaja napačne podatke. "Nobenega od zgoraj prikazanih podatkov iz poročila ZZZS ministrstvo ni prikazalo in še manj komentiralo," so bili kritični. Ministrstvo naj bi tako prikrivalo tudi velik delež denarja, ki so ga od doslej porabljenih sredstev prejeli zasebniki.
Kritični so tudi do navedb predstavnikov ministrstva, ki so minuli petek predstavili preliminarne podatke glede plačevanja vseh zdravstvenih storitev po realizaciji na podlagi omenjenega zakona. Koncesionarji so po navedbah predstavnika iniciative Jaše Jenulla prejeli 28 milijonov evrov dodatnih sredstev od približno skupno 79 milijonov evrov.
To je 14 milijonov evrov več, kot so v petek navajali na ministrstvu, je dejal Jenull. "Po finančnem obsegu sedemkrat, večji javni zavodi pa zgolj slabi dve tretjini. Povedano drugače: zasebniki so glede na svoje zmogljivosti prejeli trikrat več denarja kot javni zavodi," je dejal.
Zaradi "helikopterskega denarja" brez usmeritve na najbolj potrebne storitve se je po njihovem mnenju storilnost v javnih zavodih zmanjšala, čakalne dobe so se podaljšale, javni zdravniki in javni denar pa se medtem selijo h koncesionarjem. "V javnih ustanovah ostajajo na čakalnih seznamih najtežji in najbolj tvegani bolniki," so dejali.
Zaskrbljenost so izrazili tudi nad tem, da je za Bešiča Loredana poleg digitalizacije ključni reformni ukrep sprememba upravljanja ZZZS, ki uvaja povečano odvisnost od politike, čeprav je zdravstvena blagajna last zavarovancev.
'Prava reforma se pripravlja mimo oči javnosti'
Domnevajo sicer, da se prava zdravstvena reforma pripravlja na ministrstvu skrito pred očmi javnosti. Dejali so namreč, da v zadnjem času v izbranih zdravstvenih krogih kroži osnutek zakona, ki predvideva preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v gospodarske družbe. Te tako ne bi bile več del javnega sektorja, pri čemer bi sklep o preoblikovanju sprejel kar minister in ne svet zavoda, pravni položaj zaposlenih pa bi se izenačil s položajem zaposlenih v gospodarstvu.
"Gre za nesprejemljivo podjetizacijo in privatizacijo javnih ustanov, zato zahtevamo, da se ministrstvo jasno opredeli do tega osnutka in potrdi ali zanika njegovo avtorstvo," so jasni predstavniki iniciative, ki menijo, da si javnost tudi sicer zasluži izvedeti, kakšni so vsebina in cilji zdravstvene reforme.
"Javnost o tem doslej ni izvedela ničesar. Razen če so to ob vse večjih zdravstvenih stiskah prebivalstva zgolj digitalizacija in podržavljenje ZZZS," menijo in ob tem zahtevajo konec zakulisnih dogovorov zdravstvenih elit.
Pozivajo, da se o resničnih problemih javnega zdravstva začnejo pogovarjati javno, od ministra pa pričakujejo, da jasno pove, ali namerava podpirati krepitev javnega zdravstva ali se zavzema za njegovo privatizacijo in razgradnjo.
V petek, ob svetovnem dnevu zdravja, bo iniciativa Glas ljudstva organizirala pohod za zdravje. Ob 18.00 se bodo zbrali pred ministrstvom za zdravje, nato se bodo podali po ljubljanskih ulicah, ob koncu pa pripravljajo javno tribuno. "Naše zakone želimo predstavljati javnosti, želimo slišati konstruktivne predloge za izboljšave, komentarje in doseči najširši možni družbeni konsenz," je sklenila predstavnica iniciative Tea Jarc. Glas ljudstva je namreč pripravil paket treh predlogov zakonov, ki bo po njihovi oceni ustavil rušitev javnega zdravstva.
KOMENTARJI (231)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.