Interventni zdravstveni zakon se ne dotika ključnih vprašanj v zdravstvu in je premalo ambiciozen, kar zadeva ohranjanje in vzdržnost javnega zdravstvenega sistema, ocenjujejo v iniciativi Glas ljudstva.
Zakonu sicer priznavajo, da vsebuje posamezne dobre rešitve, med katere prištevajo podaljšanje izplačevanja bolniškega nadomestila v breme delodajalcev na 30 dni in določitev zgornje meje bolniškega nadomestila na dvainpolkratniku povprečne plače. Pozdravili so tudi odločitev, da se po 90. dnevu bolniške odsotnosti nadomestilo ne bo znižalo, kar bi prizadelo najbolj ranljive. "Dolgoročni pozitivni ukrepi so lažje zaposlovanje zdravnikov in zdravstvenih delavcev iz tujine ter krepitev spodbud specializantom, ki se odločajo za družinsko medicino," so zapisali.
Pogrešajo pa rešitve, ki bi učinkovale takoj in pomagale ljudem, ki nedopustno dolgo čakajo na obravnavo ali pa sploh nimajo dostopa do zdravnika na primarni ravni. "Zakon se tako sploh ne dotika 140.000 zavarovancev in zavarovank brez izbranega osebnega zdravnika, preko 200.000 žensk brez izbranega ginekologa in preko 20.000 otrok brez pediatra. Ohranjanje obstoječih normativov pomeni, da bi v prihodnje potrebovali 400 dodatnih družinskih zdravnikov, ob trenutnem številu in striktnem upoštevanju normativa pa bi brez ostalo kar 496.000 oseb. Za zdaj situacijo rešujejo vsi tisti zdravniki in zdravnice, ki normativ presegajo: v povprečju ima vsak tim družinske medicine 2228 pacientov (884 nad normativom), pri čemer tri četrtine normativ presega za kar dve tretjini, preostala četrtina normativa (še) ne dosega ali ga zgolj dosega. Z dvigom praga za zavrnitev novih pacientov, ki ga predlagamo v ZNUZSZS-B, bi bolj obremenili zgolj to četrtino, ki normativa ne dosega," so zapisali.
Prav tako vladni zakon ne prepoznava problematike tistih koncesionarjev, ki znotraj javnega sistema ne prevzemajo enakih odgovornosti za nemoteno delovanje sistema in ki delujejo kot nelojalna konkurenca javnim zavodom, ki jih tudi kadrovsko izčrpavajo, nadaljujejo. Prepričani so, da se interventni zakon problema zdravnikov z dvojnimi praksami se zakon loteva "skrajno nežno, po našem mnenju prenežno". Odločitev namreč še zmeraj ostaja v rokah predstojnikov oddelkov in direktorjev bolnišnic, namesto da bi jo prenesli na ministrstvo, kjer je manj možnosti za uporabo prijateljskih in kolegialnih zvez in pritiskov.
"Poleg tega bi lahko ministrstvo v zakon vključilo ukrep akcijskih načrtov za skrajševanje čakalnih vrst in njihovo izpolnjevanje kot enega od pogojev za pridobitev soglasja za popoldansko delo, a tega žal ni storilo," so spomnili.
Na ministrstvu sicer zagotavljajo, da bo ta ukrep vključen v uredbo, ki naj bi bila sprejeta vzporedno z vladnim zakonom, Glas ljudstva pa jih poziva, "da v napovedano uredbo vključi ključne ukrepe, kot jih predlagamo v našem zakonu. V nasprotnem primeru bomo 4. januarja 2024 vložili zakon z več kot 6.700 overjenimi podpisi in pozvali poslanke in poslance, da glasujejo po svoji vesti in se do predlaganega zakona opredelijo z mislijo na odgovornost, ki jo nosijo do pacientk in pacientov, katerih glas predstavljajo in za kar so bili izvoljeni."
Ponovno so izpostavili tudi, kot trdijo, socialno nepravično preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. Ljudje z najnižjimi dohodki bodo namreč dejansko plačevali več od tistih z najvišjimi, saj se obvezni prispevek odšteva od dohodninske osnove.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.