V iniciativi so pozdravili sprejem izhodišč, ki jih je vlada potrdila za spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. Kot so navedli v iniciativi, to pomeni resen in velik korak k jasni razmejitvi javnega in zasebnega v zdravstvu, z odpravo dvojnih praks oziroma tako imenovanega dvoživkarstva. Pričakujejo osnutek zakona, ki ga je podpredsednik vlade napovedoval že za sredino junija, ministrstvo za zdravje pa pred poletjem. "Če osnutek zakona ne bo pripravljen vsaj do začetka parlamentarnih počitnic, bomo to prisiljeni razumeti kot le še eno v dolgi vrsti prelomljenih časovnic in obljub ter za reševanje javnega zdravstva poseči po drugih vzvodih, ki jih imamo na voljo," so v sporočilu izpostavili v iniciativi.
Danes je na ključnih področjih v javnem zdravstvu, tudi tam, kjer so čakalne dobe najdaljše, očiten konflikt interesov med vlaganjem energije v zmanjševanje čakalnih vrst v redni službi in osebnim popoldanskim zaslužkom, ki ga omogočajo prav dolge čakalne vrste. Osebni popoldanski zaslužek tako izkorišča stisko pacientov in pacientk, so zapisali.
Izpostavili so primer zasebnega podjetja MD Medicina, kjer je od skupno 55 zdravnikov in zdravnic kar 44 takih, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, torej gre kar 80 odstotkov zdravnikov z dvojno prakso. "Od tega jih je 37 takih, ki se iz klinik in z oddelkov UKC Ljubljana zgolj sprehodijo čez Bohoričevo ulico in so že na svojem drugem delovnem mestu pri zasebniku," so navedli.
Prav tako so pod drobnogled vzeli pet področij z najdaljšimi nedopustnimi čakalnimi dobami in preverili, koliko vodij teh oddelkov v največjih slovenskih bolnišnicah je "zdravstvenih dvoživk". Po njihovih podatkih je med 32 predstojniki in predstojnicami oddelkov izbranih zdravstvenih storitev vsaj 18 takih, ki opravljajo popoldansko delo pri zasebnikih ali imajo svoj s.p. Še posebej izstopa Splošna bolnišnica Celje, kjer so prav vsi predstojniki in predstojnice na izbranih področjih dvoživke, so zapisali.
"Moramo verjeti, da je sedanja oblast končno enotna v oceni, da je mešanje javnega in zasebnega sektorja in obstoj dvoživk ključni problem za katastrofalno stanje v zdravstvu in da brez razrešitve tega problema ne bo mogoče rešiti skoraj nobenega drugega problema v javnem zdravstvu. Seveda pa mora poskrbeti tudi za spodbudno nagrajevanje vseh zdravstvenih delavcev po opravljenem delu," je na današnji akciji izpostavil predstavnik iniciative Dušan Keber.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.