Glas ljudstva za ukinitev 'najbolj krivičnega davka'

Civilna iniciativa Glas ljudstva vlado poziva, naj spremeni Zakon o prispevkih za socialno varnost, da bi ta končno zagotovil pravičen in solidaren zdravstveni prispevek za vse prebivalce Slovenije. 

Med drugim predlagajo, naj se ukine obvezni zdravstveni prispevek, izpad prihodka iz tega naslova pa naj se nadomešča z ustreznim povečanjem prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. "Ta ukrep že vse od "ukinitve" dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja leta 2023 obljublja vlada, njen predsednik in vse tri koalicijske stranke, vendar zakona še vedno ni na vidiku. Upravičeno smo zaskrbljeni, da bo brez posredovanja civilne družbe ta koalicijska obljuba prelomljena," so zapisali. 

Prepričani so namreč, da je obvezni zdravstveni prispevek v enotni višini 37,17 evra za vse državljane "najbolj krivičen davek, kar jih imamo v Sloveniji". "Osebi z minimalno pokojnino, ki že tako živi globoko pod pragom revščine, jemlje kar 10 odstotkov njenih prihodkov, medtem ko pri posameznikih z visokim prejemki predstavlja komaj nekaj promilov," so opozorili. 

Prepričani so, da je fiksni prispevek sramota za državo in da je skrajni čas, da ga poslanci državnega zbora spremenijo v proporcionalni prispevek v obliki odstotka od plače oziroma pokojnine ob hkratni udeležbi delodajalcev. 

Na ministrstvu za zdravje so danes za STA navedli, da podpirajo dvig prispevne stopnje, a je uvedba tovrstne rešitve po njihovi oceni zahtevna. Obenem pa so zatrdili, da v sodelovanju s finančnim ministrstvom preučujejo možnosti za spremembo obstoječega modela plačevanja obveznega zdravstvenega prispevka.

Glas ljudstva sicer odgovore koalicijskih strank o morebitni podpori njihovemu zakonskemu predlogu pričakuje do ponedeljka. V drugi polovici prihodnjega tedna pa bodo zakonski predlog tudi vložili v parlamentarni postopek bodisi s podporo vseh treh vladnih strank bodisi zgolj katere izmed njih ali posameznih poslancev, so napovedali. 

Zakon, ki kaznuje paciente

Glas ljudstva nasprotuje tudi nekaterim določilom predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki se po njihovem mnenju osredotočajo na kaznovanje zavarovancev in zavarovank, namesto na zdravstveno varstvo pacientov in pacientk. 

Izpostavili so 29. člen novele, ki določa, da ZZZS v primeru, da bolnik med začasno zadržanostjo od dela krši navodila zdravnika, lahko zahteva povračilo že prejetega denarnega nadomestila od dneva ugotovljene kršitve. "S predlagano spremembo bi po eni strani kaznovali bolnike za kršitve ohlapnih in pogosto neživljenjskih določil, ki se jih morda niti ne zavedajo ali se jim zaradi življenjske situacije ne morejo izogniti,  po drugi strani pa povečali pritisk na že tako preobremenjene družinske zdravnike, ki bi morali v pacientovo kartoteko vpisati množico potencialnih situacij," so opozorili. 

"Menimo, da je v primeru zlorabe te pravice dovolj, da se bolniško odsotnost prekine. Obenem pa opozarjamo, da to ni pravi način za soočanje z naraščajočimi stroški na račun zadržanosti od dela, saj gredo le-ti v znatni meri na račun dolgih čakalnih dob, ki podaljšujejo tudi potek zdravljenja in rehabilitacije." 

Nasprotujejo pa tudi novemu 88.a členu novele ZZVZZ, ki daje ZZZS pravico, da od zavarovanca zahteva povrnitev stroškov opravljenih zdravstvenih storitev, ki so nastali zaradi izvajanja prostočasne aktivnosti s povečanim tveganjem za zdravje in varnost ( t.i. ekstremnih športov), in če je zavarovanec  zakrivil ogroženost ali nesrečo, ki so povzročili stroške plačniku zdravstvenih storitev. "Praktično nemogoče je postaviti jasno in objektivno mejo med tveganimi in netveganimi prostočasnimi aktivnostmi, saj je ta najbolj odvisna od izkušenosti izvajalca in konkretnih okoliščin, v katerih se izvaja. V Sloveniji je seveda mnogo več poškodb med rekreativnim kolesarjenjem, nedeljskim nogometom ali drugimi ljubiteljskimi športi, kot pa recimo zaradi padalstva. Veliko športov je možno izvajati zelo varno ali pa v njihovi ekstremni obliki (npr. plezanje, kolesarstvo, borilne veščine itd). Hkrati pa obstajajo številni drugi načini življenja, ki so znatno bolj tvegani in zaradi množičnosti bistveno bolj vplivajo ne zgolj na zdravstvene stroške, temveč na celovite družbene stroške (prometne nesreče zaradi prehitre vožnje ali pod vplivom alkohola,  alkoholizem, kajenje, debelost itd). S takšnim deljenjem zdravstvenih pravic glede na dejavnosti posameznikov se torej odpira prava Pandorina skrinjica, ki vodi k očitno neenakopravni obravnavi pacientov, kar je v nasprotju z Ustavo RS," so pojasnili svoje stališče.