Glas premalo – občine ne bo

Za zakon, na katerega je državni svet 6. aprila izglasoval veto, je namreč danes glasovalo 45 poslank in poslancev, devet pa jih je bilo proti, navzočih je bilo 65 poslancev.

Proti noveli zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, s katero bi določili ustanovitev občin Ankaran in Mirna, je glasovalo sedem poslank in poslancev SD ter poslanca narodnosti. Med tistimi, ki so se vzdržali, so prav tako prevladovali poslanci SD, vzdržali pa so se tudi po en poslanec Zaresa, DeSUS in SDS.

Razlog za veto državnega sveta je bilo predvsem nasprotovanje izločitvi občine Ankaran iz Mestne občine Koper (MOK). Argumente je poslankam in poslancem danes predstavil državni svetnik in koprski župan Boris Popovič. Med drugim je poudaril, da gre pri ustanovitvi nove občine za veliko več kot za zadovoljstvo ali nezadovoljstvo s trenutnim županom.

Po njegovih besedah gre za nacionalni interes, za vprašanje spoštovanja pravne države in pravic manjšine na multikulturnem in narodnostno mešanem območju, za vprašanje branika slovenstva na zahodni meji in pogajalskih moči ter pozicije države Slovenije v pogovorih s sosednjo Italijo, pa tudi za vprašanje bodočega razvoja države.

Pred glasovanjem, v predstavitvi stališč poslanskih skupin, so podporo zakonu ob vnovičnem glasovanju napovedovali v opozicijskih SDS in SLS, pa tudi SNS in koalicijski LDS. Večinoma so poudarjali, da ob predhodnem postopku in izraženi volji ljudi na referendumu drugače ni moč ravnati, protiargumenti pa jih niso prepričali.

Deljena mnenja

V koalicijskih poslanskih skupinah Zares, SD in DeSUS pa so pojasnili, da so mnenja poslank in poslancev deljena. Med razlogi proti je bilo omenjeno načelno nasprotovanje nadaljnjemu drobljenju Slovenije na manjše občine, posamezni poslanci pa so opozarjali tudi na škodljive posledice takšnega posega v koprsko občino in menili, da je treba nezadovoljstvo z županom reševati na drugačen način, na volitvah.

Pred glasovanjem je bilo iz koalicijskih vrst slišati tudi več očitkov na račun odsotnosti večjega števila poslancev največje opozicijske stranke SDS. Matjaž Han (SD) je povedal, da je bila ob prvem glasovanju stranka prisotna v DZ in je v večini glasovala za, danes pa te stranke, verjetno "iz takih ali drugačnih dogovorov", ni v dvorani. Da v dvorani manjka "najmanj 21 tistih, ki so prejšnjič glasovali za", je opozorila tudi njegova strankarska kolegica Melita Župevc (SD). Franci Kek (Zares) pa je ugibal, da mogoče poslanci danes manjkajo "zaradi kupčije z včerajšnjim glasovanjem".

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je poudaril, da svojega stališča niso spremenili in bodo glasovali za vladni zakon. "Včeraj ste imeli priložnost, da bi glasovali proti kupčijam z državnim denarjem in državnim premoženjem, pa tega niste storili. Zato ne očitati tistega, kar ste zamudili, nekomu, ki danes glasuje po svoji vesti in prepričanju," je odvrnil na očitke.

"Danes so nekateri poslanci tako z glasovanjem proti predlogu zakona kot s svojo namerno odsotnostjo zaobšli na referendumu izraženo voljo ljudi. Iz tega lahko upravičeno domnevamo, da so sledili nekaterim drugim lobističnim interesom posameznih gospodarsko-pravnih lobijev, kot smo bili večkrat priča že v preteklosti," je prepričan poslanec SLS Franc Pukšič.

V Mirni in Ankaranu nezadovoljni

Gregor Strmičnik, vodja civilne iniciative Ankaran, je za oddajo 24UR OB ENIH povedal, da bodo s prizadevanji za ustanovitev občine nadaljevali, in sicer na ustavnem sodišču. ''Menimo, da bo ustavno sodišče, predvsem na podlagi svoje najstarejše nerevidirane ustavne sodbe iz leta 1989 o neustavnosti MOK in na podlagi vseh elementov, predvsem referendumsko izražene volje Ankarančanov, da gremo na svoje, občino Ankaran tudi ustanovilo,'' je povedal Strmičnik. Kot je še dodal, so v Ankaranu legalisti, in ''mislim, da vsa Slovenija s simpatijo spremlja naša prizadevanja, ki bodo tudi v naprej ostala na visokem kulturnem nivoju.'' ''Uporabljali bomo vsa pravna sredstva in kakršna koli ulica ali nepokorščina mislim, da nikakor ne bo potrebna, pa tudi sicer to ni naš način dela,'' je še dodal.

Na Mirni poudarjajo, da se, kljub enemu glasu premalo, ne bodo predali. Če bo potrebno, gredo na ustavno sodišče, vložili pa bodo ločeno pobudo za potrditev občine, je povedala predsednica sveta krajevne skupnosti Barica Kraljevski.

Po njenih besedah drugih ovir za nastanek nove občine in za izločitev iz občine Trebnje ni, glede jesenskih volitev pa sodi, da vse še ni izgubljeno. Če se bo vse razpletlo do konca maja, bi lahko Mirna postala samostojna občina prihodnje leto, je dejala. V drugačnem primeru pa krajevno skupnost Mirna čaka vrsta težav in nazadovanje, saj v finančnih načrtih občine Trebnje Mirna ni več upoštevana. Neupoštevanje volje krajanov bo povzročilo tudi veliko slabe volje in morda celo malodušja, je še povedala Kraljevskijeva.