Glasovanje odpadlo, Maks Fabiani ostaja častni občan Komna

Naziv so Fabianiju posthumno podelili pred dvema letoma, čeprav so se že tedaj razvnemale polemike o tem, da je bil sicer spoštovani župan med obema svetovnima vojnama član fašistične stranke. Prav to pa je bil tudi razlog za pobudo za odvzem naziva častnega občana.

Pobudniki za odvzem tega naziva so v predlogu pojasnili, da se je Fabiani leta 1921 vpisal v fašistično stranko, bil je tudi prostovoljni član in poveljnik enote paravojaške fašistične milice, član komisije Goriške pokrajine za izvajanje Gentilejeve šolske reforme, trikrat pa je bil kot poročevalec za politične zadeve na Primorskem tudi pri fašističnem diktatorju Benitu Mussoliniju.

Leta 1935 je bil Fabiani imenovan za upravitelja občine Štanjel in to nalogo opravljal deset let. "Zatorej ne moremo dojemati arhitekta Maximiliana Fabianija zgolj kot umetnika, ampak tudi kot človeka, ki je črtil slovenski narod, njegov jezik in kulturo, in kot skrajnega fašista, ki je kot poveljnik škvadre paradiral naokoli v fašistični uniformi z bikovko in pištolo za pasom. Kot človeka, ki je v imenu fašistične Italije zatiral slovenski narod in bil v človeško sramoto Krasu in Primorski. Nečasten človek ne more, ne za časa življenja ne posthumno, biti počaščen s častnim naslovom," so zapisali v predlog za odvzem naziva.

Že pred dvema letoma so bili domačini, občani in širša javnost razdvojeni, saj so drugi o Fabianiju vedeli povedati veliko dobrega, med drugim tudi to, da je med drugo svetovno vojno rešil Štanjel pred nemškim požigom.

Eden od pobudnikov za umik točke z dnevnega reda današnje občinske seje, svetnik Ivo Kobal je zapisal, da hočejo naziv odvzeti "nekateri oz. njihovi potomci, ki so sodelovali pri požiganju in miniranju Štanjela" in to "človeku, ki je za Štanjel ogromno naredil, ki ga časti cela Evropa, o katerem domačini, ki so ga poznali in z njim delali, nimajo žal besede".

Kobal je dodal, da je "o tej sramoti razpravljal tudi vaški odbor Štanjel in sprejel sklep, naj župan Modic takoj umakne to točko z dnevnega reda in naj ne škoduje ugledu Štanjela, ki si ga je v zadnjih nekaj letih pridobil".

Fabiani, ki je kot arhitekt pustil neizbrisen pečat v precejšnjem delu Evrope, je večino svojega življenja ustvarjal v Štanjelu in Kobdilju.

Kdo je bil Maks Fabiani?

Doživel je skoraj 100 let in bil poleg Jožeta Plečnika za slovenski prostor najpomembnejši arhitekt. Po potresu v Ljubljani leta 1895 je na lastno pobudo izdelal urbanističen načrt za mesto. Nastali so Bambergerjeva hiša, Dekliški licej z internatom Mladika, kjer je zdaj Ministrstvo RS za zunanje zadeve, tudi Prešernov spomenik je umestil tja, kjer stoji danes.

Fabiani je s svojimi deli Ljubljano prepredel in ji s tem pustil ogromen pečat. Pa ne samo Ljubljani. Njegove stavbe krasijo številna srednjeevropska mesta. Narodni dom in Hiša Bartoli v Trstu, pa tudi Urania ali Palača Palmers na Dunaju.

"Ustvarjalci takega kova, kot je bil Fabiani, so seveda potrebovali podporo politike, da so lahko uresničili viizijo. Zato je ta povezava med politiko in arhitekturo nujna," pojasnjuje arhitekt in poznavalec Fabianija Janez Koželj. Ob tem še poudarja, da je bila vloga v neofašistični stranki bolj instrumentalna, saj je v tistem času vsak rabil institiucionalno podporo za opravljanje uradne službe. Fabiani je bil - tako Koželj - tudi obsojen za kolaboracijo z Italjani in Nemci, a vendar so mu to krivično obsodbo kasneje preklicali.

In vse to je bilo znano že pred dvema letoma, ko je posthumno častni naziv prejel. Da pa mu tega zdaj hočejo odvzeti, po mnenju strokovnjaka veliko pove o slovenskem narodu. "Ne vem zakaj mu to odvzeti. Čemu? Ne vidim nobenega smisla v tem, razren seveda izkazovanja neke politične volje," še poudarja Koželj.