'Navaden denar 'v nogavici' predstavlja glavni del varčevanja Slovencev'

Evropska centralna banka je po navedbi Banke Slovenije raziskala, kateri so najpomembnejši motivi varčevanja gospodinjstev v državah evrskega območja. Evropejci se najpogosteje odločimo, da bomo denar 'dajali na stran', ker si želimo zagotoviti sredstva za: nepričakovane dogodke (kot je bil denimo izbruh pandemije), upokojitev, večje nakupe (na primer za dodatna stanovanja, pohištvo, vozila) ter za potovanja (dopust), izobraževanja in finančno podporo otrokom, vnukom ...  

Statistika kaže: v letu 2020 smo Slovenci rekordno varčevali

Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji sicer že več let zapored v povprečju privarčuje višji delež razpoložljivega dohodka, kot ga v povprečju privarčuje povprečno gospodinjstvo v evrskem območju in v Evropski uniji. V letu 2020 je bila stopnja varčevanja Slovencev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) rekordno visoka, 22,6-odstotna, kažejo podatki Surs. Dolgoročno povprečje od leta 2008 do 2020 v Sloveniji sicer znaša 13,4 %. 

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata so v letu 2020 imeli najvišjo stopnjo varčevanja Nizozemci (24-odstotno), najnižjo Slovaki (10,9-odstotno). Gospodinjstva v Sloveniji so se med opazovanimi evropskimi državami uvrstila na četrto mesto, hkrati pa tudi nad povprečje v evrskem območju (19,5 %) in v Evropski uniji (18,7 %).

V letu 2020 se je okrepilo varčevanje gospodinjstev v vseh evropskih državah

Odločitve gospodinjstev o potrošnji in varčevanju so v veliki meri odvisne od njihovega razpoložljivega dohodka. Njegova rast se je v letu 2020 tako kot v Sloveniji nadaljevala v večini od 15 evropskih držav, o katerih je Surs zbral podatke. Glede na leto 2019 se je ta najizraziteje povečal v Litvi (za 8,6 %), zmanjšal pa na Madžarskem (za 5,7 %). V preostalih opazovanih evropskih državah se je rast razpoložljivega dohodka gibala v razponu od – 4,9 odstotne točke do + 5,5 odstotne točke.

Potrošnja gospodinjstev je v vseh opazovanih evropskih državah v letu 2020 upadla, razen na Slovaškem, ki je edina država v kateri sta bili v letu 2020 rast potrošnje in rast razpoložljivega dohodka hkrati pozitivni. Glede na leto 2019 je najizraziteje upadla v Španiji (za 12 %). Razlogi za ta trend so povezani zlasti z oteženimi možnostmi trošenja med pandemijo in z ukrepi za njeno zajezitev, so pojasnili na Surs. 

Ker smo manj kupovali, rast bruto razpoložljivega dohodka pa se je nadaljevala, smo bolj varčevali, kaže statistika Surs. 

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev se je v letu 2020 povečala v vseh opazovanih evropskih državah. V primerjavi z letom 2019 se je najizraziteje povečala v Luksemburgu (za 9,5 odstotne točke) in v Sloveniji (za 8,9 odstotne točke), najmanj izrazito pa na Madžarskem (za 0,3 odstotne točke) in na Slovaškem (za 0,8 odstotne točke). 

'V vsebinskem smislu varčevanje gospodinjstev v Sloveniji sploh ni varčevanje'

Iz vseh nanizanih podatkov torej ni mogoče skleniti kaj drugega, kot da smo "Slovenci prislovično varčni", je povzel statistiko profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Maks Tajnikar, ki smo ga prosili, da pojasni pomen številčnih dejstev.

Po njegovih besedah dobimo popolnoma drugačen sklep, če pogledamo v ozadje našega varčevanja. "V vsebinskem smislu varčevanje gospodinjstev v Sloveniji sploh ni varčevanje. Res je, da nekaj vlagamo v pokojninske in druge zavarovalniške sklade in da imamo tudi nekaj trajnih naložb v podjetjih, ampak glavni del 'varčevanja' predstavljajo tako imenovane denarne rezerve. To pa je navaden denar 'v nogavici', ki je še vedno v svetu denarja in ne v svetu realnega gospodarstva," je razložil.

Denar, ki leži doma, gospodarstvu zgolj škodi, je prepričan profesor. Ob danih dohodkih namreč zmanjšuje povpraševanje in gospodarsko rast, saj iz zasluženih dohodkov denarne rezerve ne pridejo na trg. "Obtičijo 'v nogavicah' – v bankah v obliki denarja in kratkoročnih depozitov, kjer niso obrestovane. Slovenci torej varčujejo tako, da ne varčujejo. Skoraj vse tranzicijske države imajo enak problem: ker nimajo razvitega zavarovalniškega sistema, se denar nabira v obliki kratkoročnih depozitov. V razvitih državah je obratno," je utemeljil.

Slovenska gospodinjstva v letu 2020 svoja privarčevana sredstva usmerila predvsem v vpogledne vloge

Struktura finančnih sredstev razkriva, da gospodinjstva v Sloveniji ostajajo pri izbiri oblike varčevanja konservativna in nenaklonjena tveganju, saj varna in likvidna sredstva, kakršna so gotovina in vloge, še vedno sestavljajo skoraj polovico njihovega finančnega premoženja. Deleži bolj tveganih naložb, kot so na denimo investicijski skladi, vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti, pa ostajajo razmeroma nizki, opažajo na Sursu.

Struktura finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev se torej v obdobju pandemije covida-19 v primerjavi s preteklimi leti ni bistveno spremenila. Najvišji delež so v letu 2020 še vedno predstavljale vloge, zlasti vpogledne in gotovina (49,3 %), sledile so delnice in drug lastniški kapital (29,9 %), zavarovanja in pokojninske sheme (13,1 %), dolžniški vrednostni papirji in druge terjatve (5,6 %) ter posojila (2,2 %), so podatke zbrali na Surs. 

Tudi v Banki Slovenije so ocenili, da trenutna kriza, povezana z epidemijo covida-19, na samo strukturo finančnih sredstev gospodinjstev ni imela vpliva. Preoblikovalo pa je ni niti postopno okrevanje gospodarstva. "Če dobo opazovanja razširimo in se osredotočimo le na deleže enot investicijskih skladov, so bile največje spremembe vidne med prejšnjo globalno finančno krizo. Delež enot investicijskih skladov je v finančnih sredstvih gospodinjstev pred izbruhom krize v prvem četrtletju leta 2007 znašal 7,7 % vseh finančnih sredstev, po precejšnji cenovni korekciji v finančni krizi pa se je ta delež znižal na 3 %. Po finančni krizi in z okrevanjem slovenskega gospodarstva se je ta delež stabiliziral na okoli 4 % vseh finančnih sredstev gospodinjstev. Delež enot investicijskih skladov v evrskem območju pa je v primerjavi s Slovenijo nekoliko večji in predstavlja okoli 10 % finančnih sredstev gospodinjstev," so pojasnili.

Da med slovenskimi gospodinjstvi prevladuje konservativnejša oblika varčevanja v primerjavi z evrskim območjem, lahko po mnenju predstavnikov Banke Slovenije razlagamo na več načinov. K temu prispeva dejstvo, da ostaja domači kapitalski trg podpovprečno razvit, kar vpliva tudi na stroškovni vidik varčevanja v drugih oblikah finančnih instrumentov, so prepričani.

Slovenci skoraj 10 % več vlog v bankah kot pred enim letom in 62 % več kot pred desetimi

Predstavniki Banke Slovenije so nam pojasnili, da so slovenska gospodinjstva – po podatkih za letošnji avgust – imela 23,8 milijarde evrov vlog v bankah, kar je 9,9 % več kot pred enim letom. V bilanci bančnega sistema te vloge predstavljajo kar polovico bilančne vsote. Kot je razvidno s spodnjega grafa, se vloge gospodinjstev v banke povečujejo.  Za primerjavo pa je zgovoren podatek Banke Slovenije, da smo Slovenci avgusta 2011 imeli v bankah 14,8 milijarde evrov. 

Zakaj Slovenci večino svojega denarja puščamo kar na bančnih računih? Predstavniki Banke Slovenije so opazili, da so se povečevane vloge gospodinjstev okrepile ob ponovnem poslabšanju epidemioloških razmer in zaostritvi ukrepov lansko jesen, trend pa se je nadaljeval tudi v prvi polovici letošnjega leta. V prvih osmih mesecih 2021 so se vloge gospodinjstev povečale za 1,36 milijarde evrov, kar je primerljivo s prirastom v enakem obdobju lanskega leta. "Kar 86 % vseh vlog gospodinjstev je vpoglednih, kar pomeni, da varčevalci denarja ne vežejo v obliki depozitov, temveč ga pustijo na bančnih računih," so pojasnili. In kaj jih odvrača od vezave sredstev za daljše obdobje? V Banki Slovenije menijo, da so glavni krivec izredno nizke depozitne obrestne mere, ki ostajajo pod povprečjem evrskega območja. "Ob tem gre verjetno tudi za previdnostno obnašanje varčevalcev, ki si ohranjajo možnost takojšnjega dostopa do privarčevanih sredstev v primeru potreb, saj je prihodnji razvoj epidemioloških in posledično tudi gospodarskih razmer še vedno negotov," so dodali.

Zakaj lahko damo 'na stran' v teh časih več denarja?

Maks Tajnikar je predočil drugi vidik denarnih rezerv gospodinjstev, ki so, kot pravi, v lanskem in letošnjem letu specifične. Državni proračun (ne pa podjetja in gospodinjstva) se je zaradi deficita zadolžil v tujini za neto 3,5 milijarde evrov. Vlada je ta sredstva namenila za pomoč prizadetim ob covidni pandemiji, a je večino tega denarja dobilo napačno prebivalstvo, je prepričan profesor: "Glavnina denarja je prišla do ljudi preko turističnih bonov in hitre rasti plač. V letu 2020 so plače v javnem sektorju narasle za 10,5 %, v tržnem za 3,8 % in na sploh za 5,8 %, pri tem pa je BDP padel za 5,5 %. Noro, kajne! Ta denar je ljudem ostajal in so ga nalagali 'v nogavice'. Od tod rast denarnih rezerv gospodinjstev. Ljudje ga niso potrebovali. Zelo verjetno pa ga tudi niso dobili pravi. Na primer: ob hitri rasti plač v javnem sektorju medicinske sestre, ki so najbolj obremenjene s pandemijo, niso in ne morejo biti zadovoljne s plačami."

'Denarne rezerve so najboljši znak, da ljudje ne zaupajo oblasti'

Po besedah Tajnikarja se denarne rezerve še vedno hitro kopičijo, kar je ključni znak, da ljudje na prihodnost še ne gledajo optimistično. Niti v Sloveniji niti po svetu, je prepričan profesor: "Številni razmišljajo zelo šolsko, kot uči nova klasična makroekonomika: Če danes vlada dela deficit, znižuje davke in hkrati napoveduje velike projekte brez denarja, bo treba za jutri, ko bo država za vse to pobirala denar, imeti rezerve. In to so denarne rezerve. Denarne rezerve so najboljši znak, da ljudje ne zaupajo oblasti."

Če bi bilo prebivalstvo optimistično, bi investiralo, je strnil razmišljanje Tajnikar: "Tedaj bi se denarne rezerve v resnici spreminjale v varčevanje in to v investicije ter nove zmogljivosti za rast BDP. A prebivalstvo in podjetja ne investirajo. Zakaj pa bi, če pandemija ne omogoča izkoriščanja niti sedanjih zmogljivosti in če ne verjamemo v svetlejšo bodočnost?"

 'Če ne želite shranjevati denarja v nogavicah, trošite'

Zaradi vsega naštetega, je edini nasvet Tajnikarja – če ne želite shranjevati denarja 'v nogavice' – zelo enostaven: "Trošite." Po njegovih besedah se danes potrošnja usmerja le na nekaj trgov, kjer cene tudi najbolj naraščajo: "Vaš denar pa je vse manj vreden. Če ni nujno, ne kupujte na teh trgih. To so trgi stanovanj, goriva, hrane in zdravstvene oskrbe. Namesto stanovanja kupujte raje stanovanjsko opremo, namesto hrane pojdite v restavracije, namesto goriv kupujte obleke in namesto zdravja uživajte v kulturi." 

"Če pa nič od tega ni dobro za vas, če menite, da bo jutri še slabše in da politika ne dela na dolgi rok za vas, dohodke še naprej spreminjajte na en ali drug način v denarne rezerve. Razen če ste spretni na delniških trgih in trgih kripto valut, ki pa niso ravno za amaterje. A pazite, da vas ne zadene inflacija. Tudi njej se da pobegniti tako, da denar potrošite," je opozoril profesor Maks Tajnikar.