Glavno vesno odnesel film o Idi, ki je pela tako grdo, da so vstali še mrtvi

Film v produkciji Temporame je avtorsko izviren, izjemno prepričljiv in hkrati nepredvidljiv prvenec, ki govori o življenju in smrti, odraščanju in zrelosti ter prepleta resnično in magično. Preseneča nas z izvrstno igro, s sodelovanjem zvoka in podobe ter z zgodbo s pogumnimi fabulativnimi obrati, je zapisala strokovna žirija za celovečerne filme v sestavi Ingrid Kovač Brus, Nebojša Slijepčević in Iza Strehar.

Vesno za najboljšo režijo je prejel Darko Štante za film Izgubljeni sin. Življenje Andreja, protagonista filma, postopoma, a neizogibno razpada, medtem ko se sooča s temno družinsko preteklostjo, ki je zakopana tik pod površjem. Režiser gledalca spretno povleče v enako uničujočo spiralo. Izgubljeni sin ponuja pristen prikaz moškega sveta, v katerem se zlorabe upravičujejo v imenu ljubezni, nerazrešene travme iz otroštva pa se prenašajo iz generacije v generacijo. Gledalca pušča z odprtim vprašanjem: kako prekiniti ta začarani krog, meni žirija.

Vesno za najboljši scenarij je prejel Luka Marčetić za film Dekle noči. Samosvoja romantična zgodba, kakršne v slovenskem filmu še nismo videli – z izrazitim avtorskim slogom, nenavadnimi junaki in suhim, absurdnim humorjem, ki presega pričakovane žanrske okvire, je zapisala žirija.

Vesna za najboljšo glavno žensko vlogo je pripadla Anuši Kodelja za vlogo Maruše v filmu Vse, kar je narobe s tabo Urše Menart. Žalovanje, samodestrukcija, osamljenost, zapostavljenost, radost, jeza in upor – to je le nekaj stanj, skozi katera se prebija glavna junakinja. Vsa so po mnenju žirije upodobljena z izjemno prepričljivostjo in čustveno širino, v kompleksnem, ranljivem in neukrotljivem liku, ki gledalca ne pusti ravnodušnega.

Vesno za najboljšo glavno moško vlogo je prejel Gregor Baković za vlogo Baka v filmu Hotel Alkohol Jana Cvitkoviča. Baković v vlogi Baka na svojem obrazu preigra razpoloženja, transe in agonije, pa tudi duhovitosti odvisnika od alkohola. Z drobnimi izrazi in gestami prepričljivo prikazuje, kako odvisnost zaznamuje njegovo vedenje in odnose z okolico ter bližnjimi, ob tem pa ustvari večplasten lik človeka, ki bi lahko bil marsikaj, če mu življenja ne bi usmerjal alkohol.

Vesno za najboljšo stransko žensko vlogo je prejela Klara Kuk za vlogo Alje v filmu Vse, kar je narobe s tabo. Kuk gradi niansiran in kompleksen lik, z lahkoto menja igralske registre, preskakuje iz eksplozivne ekscesnosti v patološko stisko in je enakovreden drugi del močne igralske osi, ki nosi film Vse, kar je narobe s tabo.

Vesno za najboljšo stransko moško vlogo je prejel Matej Puc za vlogo Stanka v filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. V vesolju, kjer se prepletata svetova mrtvih in živih, kjer realnost ni objektivna kategorija, je njegov lik preklet, ker živi trdno utemeljen v realnosti. Puc v kratkem času na platnu ustvari presenetljiv lik očeta, ki prekipeva od energije in se zlomi pod pritiskom notranje dvojnosti, s čimer ustvari grozljiv kontrast eteričnim junakinjam filma, je zapisala žirija.

Vesno za najboljšo fotografijo je prejel Lev Predan Kowarski za film Dekle noči. Za ta film je bila kot najboljša montažerka nagrajena Špela Murenc Škulj.

Predan Kowarski je na sobotnem pogovoru z ekipo filma povedal, da je pri izgradnji sveta s fantastičnimi elementi toliko bolj pomembna doslednost, ter poudaril pomen izredno natančne postavitve igralcev pri kadriranju.

Murenc Škuljeva je pri projektu sodelovala tudi kot tajnica režije, ta dvojna vloga pa je bila po njeno dvorezen meč. Med montiranjem si je prizadevala vzpostaviti objektivnost nekoga, ki ni bil prisoten na snemanju.

Vesno za najboljšo izvirno glasbo sta prejela Alenja Pivko Kneževič in Simon Penšek za film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Za ta film je bil nagrajen tudi Samo Jurca za najboljši zvok. Vesno za najboljšo scenografijo je prejel Miha Knific za film Izgubljeni sin, vesno za najboljšo kostumografijo pa Mateja Fajt za film Skejtanje ni za punce. Vesno za najboljšo masko je prejela Mojca Gorogranc Petrushevska za film Poslednja klofuta.

Vesno za najboljšo manjšinsko koprodukcijo so podelili dokumentarcu Kar je treba storiti Srđana Kovačevića. Slovenska koproducentka je Viva Videnović (URGH!).

Vesno za posebne dosežke je prejel film Belo se pere na devetdeset. Izjemen obisk v kinodvoranah je rezultat sposobnosti ustvariti film, ki ga občinstvo težko pričakuje in si ga želi ogledati na velikem platnu. Za takšen uspeh so poleg samega filma ključni tudi premišljena promocija, jasno pozicioniranje in izjemen občutek za to, kako občinstvu približati tako zahtevno tematiko, je zapisala žirija.

Vesno za najboljši dokumentarni film je prejel Ples življenja Siniše Gačića. Spomenik ljubezni, dostojanstvu in pravici do razpolaganja z lastnim življenjem, ki ga odlikuje izjemno tankočuten režijski pristop. Film, ki hkrati boža in reže, je zapisala žirija.

Strokovno žirijo za kratke igrane, dokumentarne, eksperimentalne, animirane in študijske filme so sestavljali Ana Čigon, Jurij Meden in Igor Stanojević. Vesno za najboljši kratki igrani film je prejela Hiška Nike Jurman. Vesno za najboljši animirani film so prejeli Kozmonavti Lea Černica. Vesno za najboljši eksperimentalni film je prejel Deveti vrh Gregorja Kocjančiča, vesno za najboljši študijski film pa Naši zidovi Žive Divjak. Vesno za posebne dosežke je prejela Ema Paš za film Vse, kar sem kadarkoli želela slišati.

Svojo nagrado je podelila tudi žirija Art kino mreže Slovenije v sestavi Sara Badreddine, Erik Toth in Vesna Telič Kovač. Odločila se je za dokumentarni film Sence tišine Darka Sintiča in Jureta Krefta.

Nagrado Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, ki jih je zastopala žirija v sestavi Ana Jurc, Matjaž Zorec in Majda Širca, je za najboljši slovenski celovečerni film v tekmovalnem programu izbrala Marčetićev film Dekle noči. Film s svojo redko videno doslednostjo v tonu in energiji odpira novo polje razmisleka v slovenskem žanrskem filmu.

Vesno za najboljši film po izboru občinstva je prejel dokumentarni film Kauniaro – Pleši za ljubezen ali ubij in umri v režiji Toma Križnarja, Bojane Pivk Križnar in Maje Weiss. Prejel je povprečno oceno 4,91.