V vladnem predlogu dogovora je zapisano, da bi pravico do odškodnin, kriterije, postopke in roke za izplačilo odškodnin urejal posebni zakon. SDS, ki je na vladni predlog odgovorila še isti dan, pa predlaga rešitev, da iz naslova izbrisa ni dopustno uveljavljati odškodnin. Sicer pa se vladni predlog in predlog SDS razlikujeta predvsem v točki, ali zadevo rešiti preko zakona ustavne narave ali preko sprememb poslovnika.
V opoziciji menijo, da z ustavnim zakonom ne bi smelo biti problemov, saj ima državni zbor s tem bogato tradicijo pri volilni zakonodaji in pri referendumu o Natu in EU. Besedilo obeh predlogov pa je popolnoma enako v točki, kjer se podpisnici zavezujeta, da bosta takoj po sprejemu spremembe poslovnika umaknili podpise pod zahtevo za izvedbo referenduma.
V opoziciji vladnemu predlogu očitajo, da se ukvarja predvsem, kako s spremembo poslovnika umakniti podpise pri zahtevi za referendum, predlog pa je pomanjkljiv pri rešitvah osnovnih vsebinskih problemov. Podpisniki dogovora se tudi zavezujejo, da takoj, ko odlok o razpisu referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih preneha veljati, vložile in po skrajšanem postopku sprejele novelo tehničnega zakona.
Socialdemokrati, ki čakajo na vladni odgovor tudi pričakujejo, da bo vlada umaknila grožnje glede izdajanja odločb, kot piše, brez zakonske podlage, ki ne prispevajo k konstruktivnemu vzdušju pogajanj.
Rop: Trudimo se, da bi prišli do dogovora
Premier Anton Rop glede vprašanja izbrisanih ni želel podrobneje komentirati predlogov SDS, saj bodo v sredo nadaljevali pogovore z opozicijo, potem pa bo jasno, ali je možen kompromis. "Trudimo se, da bi prišli do dogovora, zlasti, ker je več kot jasno, da referendum, v kolikor bo do njega prišlo, ne bo imel nobenega pravega smisla, pravne veljave. Odločba ustavnega sodišča je jasna, dopolnilne odločbe izbrisanim bo treba izdajati, mi pa želimo, da se izdajajo na osnovi skupnega dogovora v dobro slovenske države," je dejal Rop. Dodal je, da za vlado in LDS ne more biti kompromisa glede človekovih pravic, pravne države in demokracije. Če kompromisa ne bo, "bomo mi presekali in začeli izvajati odločbo ustavnega sodišča," je Rop odgovoril na vprašanje o izdajanju dopolnilnih odločb izbrisanim o stalnem prebivanju, ki bi jih moralo začeli izdajati notranje ministrstvo.
Državni svet predlaga rešitev
Državni svet predlaga rešitev, da državni zbor problematiko izbrisanih uredi v enem samem zakonu. Enotni zakon naj poleg materije, ki jo ureja predlog zakona o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23.12.1990 in 25.2.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, primerno uredi tudi vprašanje, ki naj bi ga sedaj urejal Zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča.
V končnih in prehodnih določbah naj zakon določa, da z dnem njegove veljave preneha veljati Zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča.
Rešitev problema, kaj sedaj storiti z že sprejetim, neprimernim zakonom, ki ga ni možno razveljaviti, v DS vidijo v možnosti, da se oba zakona objavita v uradnem listu isti dan in tudi pričneta veljati isti dan, saj bi to pomenilo, da bi Zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča prenehal veljati isti dan, kot bi pričel veljati.
SNS proti dogovorom glede izbrisanih
V SNS nasprotujejo dogovarjanju med SDS in koalicijskima LDS in ZLSD, s katerim bi se izognili referendumu o izbrisanih.
Na današnji novinarski konferenci so omenjeno zagovarjanje, ki poteka v dveh fazah, ocenili kot zavajanje javnosti. V nacionalni stranki zaenkrat sicer ne razmišljajo o interpelaciji zoper notranjega ministra Rada Bohinca, kljub temu pa so opozorili na njegova medsebojno nasprotujoča stališča. Minister je namreč v času sprejemanja t.i. tehničnega zakona opozarjal, da dopolnilnih odločb izbrisanim ni mogoče izdati brez zakonske podlage, medtem ko se sedaj zavzema za izdajo odločb neposredno na podlagi odločitve ustavnega sodišča, pojasnjujejo v SNS.
Dogovarjanje med največjo opozicijsko stranko in vladnima LDS in ZLSD je po mnenju poslanca SNS Saše Pečeta omogočila prav odločitev ustavnega sodišča za zadržanje izvajanja odloka o referendumu. S tem so stranke pridobile čas za dogovarjanje, v katerem bi našle soglasje za spremembo poslovnika, po kateri bi predlagatelji referenduma svojo zahtevo umaknili, vlada pa bi novelirala tehnični zakon. Poleg tega pa bi z zavlačevanjem reševanja omenjene problematike omogočili, da bi se odškodninski zahtevki reševali šele po parlamentarnih volitvah, ki naj bi bile jeseni. Prav zato bodo spremembam poslovnika v SNS nasprotovali. Prepričani so tudi, da bodo državljanke in državljani tehnični zakon na referendumu, do katerega po njihovem mnenju mora priti, zavrnili.
Vlada bo morala upoštevati voljo volivk in volivcev na referendumu. Če bo zakon na referendumu zavrnjen, pa bo morala vlada v zakonu omejiti odškodnine in pristopiti k selektivnemu reševanju položaja izbrisanih. Zgodi se namreč lahko, da bi stalno bivališče za nazaj lahko dobili tudi tisti, ki so se po razpadu nekdanje Jugoslavije borili po različnih bojiščih, s stalnim bivališčem v Sloveniji pa bi si pridobili odličen alibi za morebitne sodne postopke v zvezi z vojnimi zločini. V stranki so namreč prepričani, da si večina prebivalcev to vprašanje želi razčistiti, vendar statusa ne bi smeli podeljevati pavšalno, temveč zgolj na podlagi natančnega pregleda posameznika. Poleg tega zakon ne bi smel omogočati nikakršnih odškodnin, ne finančnih kot tudi ne moralnih, so še prepričani v nacionalni stranki.
Peče je na današnji novinarski konferenci sicer ponovil že znano stališče stranke, da do izbrisa sploh ni prišlo. Tako Evropska unija kot Združeni narodi so namreč slovensko osamosvojitveno zakonodajo ocenili kot ustrezno, med njo pa je bil tudi razveljavljeni zakon o tujcih. Po Pečetovem mnenju je bila aprilska odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi zakona lahkomiselna, saj je ustavno sodišče pri tem zanemarilo dejstvo, da se je Slovenija s to zakonodajo osamosvojila, prav tako pa svoje odločitve ni tehtalo niti posledic njihove odločitve. Sicer pa so v nacionalni stranki prepričani, da ustavno sodišče deluje po navodilih vlade.
Peterle in Brejc o izbrisanih s komisarjem za človekove pravice Sveta Evrope
Poslanca Alojz Peterle (NSi) in Miha Brejc (SDS) sta v ponedeljek v Strasbourgu komisarju za človekove pravice Sveta Evrope Alvaru Gil-Roblesu predstavila problematiko izbrisanih in poglede koalicije Slovenija na rešitev tega vprašanja. Komisar je dejal, da pozorno spremlja dogajanje in da zaenkrat še ni zavzel nobenega stališča.
Kot je znano, je Gil-Robles maja lani obiskal Slovenijo, nato pa oktobra objavil poročilo o razmerah na področju človekovih pravic v Sloveniji. V poročilu je sicer pozdravil uspeh, ki ga je Slovenija v zadnjem desetletju naredila na področju varovanja človekovih pravic, vendar pa je opozoril na številna področja, ki jih mora Slovenija še urediti, med drugim tudi glede izbrisanih.
Generalna sekretarka US zavrača nekatere Krivičeve trditve
Generalna sekretarka ustavnega sodišča (US) Jadranka Sovdat se je odzvala na pisanje današnjega Večera, ki je objavilo navajanje pravnega zastopnika društva izbrisanih in nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica. Ta je zavrnil javne obtožbe, da je bil on tisti, ki je zadržal prve ustavne pobude v zvezi z izbrisanimi, tako da so od prve pobude, vložene leta 1994, pa do razsodbe minila kar štiri leta. Pač pa so bili po njegovih besedah za zaostanek krivi ustavni sodniki Tone Jerovšek, Peter Jambrek in Lovro Šturm. Krivic je dejal, da naj bi imel dokument sekretarke US, ki naj bi potrjeval njegovo različico zgodbe. Sovdatova podrobneje pojasnjuje, kdaj je US prejemalo posamezne pobude in komu so bile dodeljene. Trditev, da naj bi Krivicu posredovala dokument, iz katerega naj bi izhajalo, da so navedeni trije nekdanji ustavni sodniki odgovorni za dolžino postopka v zadevi iz leta 1994, ne drži, je sporočila Sovdatova.