'Mim' faks, trdo delo, srečna naključja in nato uspehi: kaj svetuje mladim?

"Psihologija me zanima, ker raziskuje, kako zunanji dejavniki vplivajo na naše razmišljanje in odločitve," nam vneto razlaga mlada Ljubljančanka, študentka biopsihologije na koprski Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Inja Dovšak pravi, da jo skrbijo manipulacije, ki se dogajajo v marketingu, "to področje me rahlo straši, ker vidim, kaj vse se da 'delati' s človeškim umom. Zdi se mi, da bi se vsakdo, ki dela v marketingu, moral zavedati, da je to zelo odgovorno delo in bi moral biti zelo precizen."

Marušo Pintar še posebej zanima neverbalna komunikacija ter njena povezava s prodajo. Pravi, da vedno znova opaža, kako velik vpliv imajo majhne spremembe v človekovi drži, glasu, obraznih izrazih. "Študij biopsihologije mi omogoča pridobivanje mnogih informacij z različnih področij, sama pa se še dodatno trudim zgrabiti priložnosti, da poglobim svoje znanje," izvemo pred srečanjem. Njuna sogovornica, direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt, sicer najbolj medijsko prepoznavna po javnomnenjskih raziskavah, s študentkama deli eno lastnost – tudi njo veseli "preveč različnih stvari".

Bolj zanimivo je delati kot študirati

V njenem podjetju izvajajo raziskave in svetovalne storitve na področju tržnega in poslovnega raziskovanja. Veliko sodelujejo z mladimi, ki pri njih izvajajo ankete na terenu in telefonske ankete. "Vsak stik z anketiranci lahko mladim veliko koristi zaradi izkušenj in veščin, ki jih s tem pridobijo. Imeli smo študente, ki so nam po opravljenem delu povedali, da jim je tako delo pomagalo prebiti led, kako nagovoriti človeka, ker so prej imeli težave s komunikacijo," pogovor začne Maroltova. Študentkama svetuje, naj vsekakor najprej dokončata svoj študij, kljub temu da ju zanima toliko različnih stvari. "Imam znance, ki ga dokončujejo v svojih petdesetih, šestdesetih letih. Faks moraš narediti zaradi sebe, pogosto niti ne toliko zaradi delodajalca, razen če želiš delati v javnem sektorju," poudarja in pojasni, da delodajalci pogosto formalne izobrazbe ne zahtevajo. "A imeti jo moraš zaradi svoje pokončne drže, poleg tega jo približno dvakrat v življenju potrebuješ zaradi formalnosti," pove.

Maroltova opisuje, da se včasih zgodi, da pri njih delajo študenti najprej en dan na teden, nato želijo delati več, dva dni, "potem pa vedno več, kmalu jih nisem več mogla spraviti domov – ker jim je bilo delo všeč. Kljub temu da sem s tem nam jemala nove ideje, delovno silo, sem jih spodbujala, naj študij dokončajo. V takih primerih nastopim bolj kot mama kot direktorica ali lastnica podjetja, funkcije se prepletajo," pripoveduje.

Ali dokončati študij?

Študirala je sociologijo, a to ni bila njena izbira. Sprva je namreč vpisala novinarstvo na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN), predhodnico današnje FDV. "Ena od profesoric mi je dala vedeti, da nikoli ne bom dovolj dobra novinarka, glede na ocene, ki sem jih imela," navede kot razlog, zakaj se je v tretjem letniku prepisala na analitično raziskovalno sociologijo. Novinarstvo je sprva izbrala sama, ker je v Rudniku lignita Velenje, kot se je takrat imenoval današnji Premogovnik Velenje, dobila štipendijo za urejanje njihovega glasila Rudar. "Danes vidim, da nikakor ne bi mogla biti novinarka. Vsak novinar naredi boljši članek ali intervju z mano, kot bi ga naredila sama," se trudi pojasnjevati.

"Vse do konca študija mi je bil FSPN tako 'gnil', saj nisem razumela teorije samoupravljanja in ker se je bilo treba naučiti toliko nerazumljivih izrazov. Zelo sem trpela, a na koncu se je izkazalo, da je bila ta smer najboljša izbira zame" razlaga in pojasni, da je dano situacijo izkoristila za motivacijo, da čim prej konča vse izpite. Njen cilj so bile čim daljše počitnice, "opravljala sem različna študentska dela – bila sem kuharica, natakarica, vodnica tabornikov. Zadnja leta študija sem delala kot hostesa na vinskem sejmu in to delo je bilo zelo poniževalno, čeprav je ponujalo odličen zaslužek," opisuje in doda, da se je zaradi tovrstnih del naučila komunikacije z različnimi profili ljudi. Kot zanimivost pove, da so jo nekoč povabili, če bi nastopala v reklami za Vlada Kreslina za videospot Od višine se zvrti. "Takrat se je meni res zvrtelo od višine," pove Maroltova. Do izvedbe zaradi okoliščin sicer ni prišlo.

Sanjska služba

Dekletoma pove, da je svojo prvo službo dobila pri 24 letih. Ko je namreč iskala literaturo za diplomsko delo, je prišla v stik s podjetjem Studio marketing, kjer so ji ponudili anketiranje in takojšnjo zaposlitev. "Zaposlila sem se šele pol leta kasneje, ker sem želela premor od študija in v vmesnem času izkusiti svet s potovanjem. S sabo sem vzela strokovno literaturo, ker o delu, ki je bilo načrtovano zame, nisem vedela še ničesar," pripoveduje. "Na faksu sem se učila teorije iz socializma, tukaj se je zahtevala praksa iz kapitalizma," pripoveduje skoraj s solzami v očeh, "na ta način sem pristala v službi, ki je bila sanjska! Bila med ustvarjalci takrat najbolj odmevnih oglaševalskih akcij. Mene je to poživljajo, odkrivali so se mi novi svetovi." Svojo veliko priložnost ponazori z anekdoto: "V prvem letu, ko sem bila službi, sem jokala, ko sem prišla v Madrid spat v petzvezdični hotel. En mesec pred tem sva namreč s fantom blizu tega hotela spala v parku v spalnih vrečah."

'Nosečnost ni ovira'

Podjetje Mediana je bilo ustanovljeno, da bi zagotavljalo podatke o spremljanju medijev v Sloveniji, Maroltova je postala solastnica podjetja z največjim deležem. "Takrat sem povedala, da sem noseča," razloži. "V nosečnosti sem čisto zares delala do zadnjega dne – ob 10. uri zjutraj sem imela napovedan sestanek, pa smo ga odpovedali, ker so me odpeljali v porodnišnico. Ko je bil otrok star tri tedne, sem že bila na naslednjem sestanku," pripoveduje. "Nosečnost ni ovira – je samo spodbuda, da lahko narediš še več," razloži svojima gostjama.

Inja se Maroltovi zahvali, da je bila pripravljena deliti svojo zgodbo, "predstavili ste drug vidik sebe, ki navzven v javnosti ni viden, predstavljate se zelo človeško. Meni to ogromno pomeni. Sem na začetku svoje poti in iščem priložnosti." Direktorica ji odgovori, da ljudje v življenju pri javnih nastopih vedno nosimo neko masko. "A zdaj pred vama sem Janja, ne rabim maske," pove. "Ravno zadnjič sem rekla možu, da je moj problem, da me toliko stvari zanima. Dobro je biti osredotočen. Če te neka stvar osrečuje, da bi to počel celo življenje, potem to počni. To pomeni, da si v tem najboljši," svetuje dekletoma. "Vse, kar se ti ima hudega za zgoditi v življenju, kar je srce parajoče, je že za kaj dobro. Ne mislim reči, da je dobro, da se takrat odmakneš od sveta okoli sebe, ampak da zmoreš ne zapirati se sam vase in da 'migaš' naprej proti novi situaciji, ki ti bo dala nove možnosti in priložnosti. Priložnosti je nešteto, samo zagrabiti moraš pravo," pravi.

Dotaknejo se tudi javnomnenjskih raziskav. Ali se strinja, da je napovedovanje volilnega rezultat nekoliko podobno napovedovanju vremena? Vremenski prognostik se, podobno kot se pri Mediani pri volilnih napovedih, na podlagi znanja in izkušenj odloči, na katere vremenske modele se bo v dani situaciji zanašal in v kolikšni meri. Janja Božič Marolt odgovori: "Na napovedovanje vremena volitve ne vplivajo, na napovedovanje volitev pa vreme vpliva. Torej, nam je težje!" (Smeh.)

Fokusne skupine in priložnost za Injo in Marušo

Vpraša ju, ali bi ju zanimalo sodelovati pri izvedbi t. i. fokusnih skupin. Kot primer omeni uporabo kartic zvestobe pri različnih trgovcih. Enega izmed njih, ki take kartice še ni uporabljal, je zanimalo, ali se jim obrestuje kartico uvesti. "Mi smo k sodelovanju povabili ljudi, ki kartice zvestobe uporabljajo pri različnih trgovskih centrih, in tiste, ki jih ne uporabljajo," razlaga. V vodenem pogovoru se je izkazalo, da se ljudem zdi, da je kartic v njihovih denarnicah že sedaj preveč in da bi namesto nove kartice trgovec lahko raje izdal nalepko, ki bi jo bilo mogoče zalepiti na telefon ali na drugo kartico. Trgovec je to kasneje dejansko upošteval. "Podobno testiramo letake, oglasna sporočila, da naročniki vidijo, kako se ljudje odzivajo nanje," razloži.

Ob koncu študentkama ponudi sodelovanje na projektu, o katerem se učita na faksu, pri Mediani pa ga že vrsto let izvajajo. Ponudi jima, da bi sodelovali pri fokusni skupini. "Vedve bi  lahko opazovali, po koncu pa dobili posnetek pogovora in napisali zapisnik. A bi se tega lotili?" ju vpraša Maroltova. "Ja, z veseljem," ji odgovorita študentki. "Tako bi začeli. Naslednjič, če se vama bo zdelo, bi lahko že vodili tak pogovor ali pisali scenarij, bomo sproti videli," doda gostiteljica. Sodelovanje pri fokusnih skupinah bo obema študentkama neposredno pomagalo: Maruši zato, ker se bo lahko osredotočila na neverbalno komunikacijo, Inji pa zato, ker bo ravno to primer iskanja rešitve za optimalno učinkovitost oglaševanja tudi na spletu, kar jo še posebej zanima.