Gnojilo za rastline ali droga?

V javnosti se v zadnjem času spet pojavljajo številne informacije o novi 'legalni' drogi mefedronu oziroma krajše 'mefu', ki v Sloveniji (še) ni na seznamu prepovedanih drog. O pojavu omenjene droge na slovenskem tržišču in številnih nevarnostih, ki jih prinaša, je pred letom dni že podrobno poročal Inštitut za varovanje zdravja RS.

Inštitut za raziskave in razvoj Utrip sporoča, da se je v zadnjih časih razširilo veliko nasprotujočih informacij glede mefedrona, saj je na trgu prosto dostopen, lahko pa se ga kupi tudi prek interneta. Zaradi teh dejstev, večina misli, da gre za popolnoma nenevarno drogo, kar pa ni res, opozarjajo na Inštitutu za raziskave in razvoj Utrip.

Mefedron oziroma metilmetkatinon namreč spada med stimulanse, po učinkih pa ga večinoma primerjajo z amfetaminom (spidom), ekstazijem in kokainom. Gre za drogo, od katere človek hitro postane odvisen, saj zaradi relativno kratkega učinkovanja želi več doz v zelo kratkem času. Številni uporabniki te droge pa poročajo, da se sčasoma razvije potreba po vedno večji količini droge za dosego enakega učinka.

'Mef' se je na internetnem trgu prvič pojavil leta 2003, njegova prodaja pa je dosegla večji razmah po letu 2007. Od takrat je stalno prisoten na sceni. Pri nas je omenjena droga prisotna zlasti v nočnih klubih in diskotekah ter na zasebnih zabavah. Z običajnimi testi na droge ga po poročanju poznavalcev ne moremo prepoznati. Po nekaterih informacijah naj bi ga kmalu začeli proizvajati tudi nekateri preprodajalci v Sloveniji.

Droga se na tržišču pojavlja pod različnimi imeni, najbolj znana pa so 'mef', mijav in mijav-mijav. Večinoma ga prodajajo v obliki praška (zlasti v kapsulah) in kristalov. Povsem legalno ga prodajajo pod pretvezo, da gre za gnojilo za rastline ali soli za kopel. Na embalaži pogosto celo piše 'ni za prehrano ljudi' ('not for human consumption'), s čimer se želijo preprodajalci izogniti zakonskim določilom, ki veljajo za zdravila in druge snovi, ki niso namenjene za prehrano ljudi.

Iz Inštituta za raziskave in razvoj Utrip opozarjajo, da gre za zelo nevarno substanco, od katere lahko ljudje postanejo zasvojeni ali celo umrejo. Predvsem mladim zato svetujejo, naj se drogi izogibajo oziroma je ne uporabljajo. V zadnjih nekaj letih je zaradi mefedrona dokazano namreč umrlo najmanj devet ljudi, in sicer v Veliki Britaniji, na Danskem in Švedskem. Do danes so ga tako ali drugače prepovedale Nemčija, Švedska, Norveška, Danska, Finska, Nizozemska, Romunija, Velika Britanija, Estonija, Madžarska, Irska, Hrvaška, Izrael, Avstralija, Nova Zelandija, Kanada, ZDA ...

O mefadronu so bili pred meseci obveščeni tudi na zdravstvenem ministrstvu. Kot so povedali za 24ur.com, z omenjeno snovjo obstajajo problemi na terenu, hkrati pa izvajalci vidijo različne načine reševanja težav. ''Nekateri zagovarjajo hitro prepoved, ker se na ta način daje jasen signal zlasti mladim, da je neka snov nevarna, drugi strokovnjaki pa pravijo, da bi morebitna regulacija mefedrona na nelegalno tržišče hitro pripeljala novo kemično substanco s podobnim delovanjem. Slednji bolj zagovarjajo stalno, izčrpno in verodostojno informiranje o drogah in vseh nevarnostih, ki jih lahko povzroči njihova uporaba,'' pravijo na ministrstvu in dodajajo, da tudi predstavniki naše države sodelujejo v procesu ugotavljanja tveganja te snovi, ki poteka znotraj inštitucij EU.

Kot so poudarili na zdravstvenem ministrstvu, v strokovnih krogih v Sloveniji že poteka razprava o tem, da bi mefadron uvrstili na seznam prepovedanih drog. ''Pričakujemo, da bo utemeljen predlog o morebitni razvrstitvi mefedrona v Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog poslan na Ministrstvo za zdravje prihodnji teden,'' so dodali.

Sicer je na seznamu prepovedanih drog trenutno 246 snovi, ki so razvrščene v tri skupine glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi in glede na uporabo v medicini, so še sporočili z ministrstva za zdravje. Na seznam prepovedanih drog se namreč uvrstijo tiste snovi, ki jih ministrstvu predlagajo pristojne inštitucije. ''Predlog razvrstitve gre nato v medresorsko usklajevanje in na koncu, če ni pripomb, v potrditev na vlado,'' so zapisali. Snov pa lahko na seznam prepovedanih drog pride tudi preko resolucije Komisije združenih narodov za droge, s katero OZN poziva države članice, da regulirajo neko snov. 

Prvotni seznam, na katerem se znajdejo prepovedane droge, so pripravili v OZN, pravna podlaga zanj pa so konvencije OZN, ki so povzete v nacionalnih zakonodajah. ''Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami je pravna podlaga za Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog,'' so še zapisali na ministrstvu.