Preprečite zaslužek goljufom: ste vedeli, da lahko podatek o prevoženih kilometrih dobite na spletu?

Pred dnevi je na družbenih omrežjih zaokrožila slika dveh oglasov, ki prodajata isti avto, se pa podatki o letniku vozila in prevoženih kilometrih precej razlikujejo (kar za 100.000 kilometrov). Mnogi opozarjajo, da gre še za eno prevaro s prevrtenimi kilometri in da naj bodoči kupci nikar ne nasedajo takšnim goljufom. Oglas, na katerem je imelo vozilo dobrih 100.000 kilometrov manj, je že popravljen, zato je možno, da je šlo za napako, pa vendar, slab priokus po goljufiji ostaja. 

Preverili smo, ali je vozil s prevrtenimi kilometri zadnja leta več oziroma manj. Kako daleč smo uredili zakonodajo na tem področju in kako se lahko bodoči kupec zaščiti pred takšnimi goljufijami.

Število kilometrov eden ključnih dejavnikov nakupa

Dejstvo je, da kupci nakup rabljenega avtomobila pogojujejo tudi s številom prevoženih kilometrov. Manj kilometrov na števcu praviloma dvigne ceno vozila, zato se nekateri prodajalci odločijo za goljufijo in prevrtijo števce. Avto naenkrat postane mamlivejši za nakup, prodajalci pa v denarnice pospravijo tudi po tisoč evrov več, kot bi jih sicer.

Takšna goljufija, ki tehnično niti ni zelo zahtevna, takšen poseg prodajalca tudi ne stane veliko, pa lahko na drugi strani kupca močno udari po žepu. Podatek o dejanskem številu prevoženih kilometrov je namreč zelo pomemben, saj je s količino prevoženih kilometrov povezana obraba vozila.

Kako se torej zaščititi, da ne boste kupili mačka v žaklju?

Prakso goljufanja z avtomobilskimi števci je težko izkoreniniti, opozarjajo številni, a na AMZS ocenjujejo, da je vozil s prevrtenimi kilometri zadnja leta vse manj. K temu je zagotovo prispevala zakonska ureditev tega področja. "Na podlagi pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil je treba na obrazec zapisnika o tehničnem pregledu vpisati tudi število prevoženih kilometrov na števcu (ta pravilnik se je začel uporabljati decembra 2013, v AMZS pa smo prakso beleženja prevoženih kilometrov uvedli že prej). Dodatno pa so k temu pripomogle tudi servisne mreže, ki ob servisu vozila prav tako beležijo stanje prevoženih kilometrov," še pojasnjujejo na AMZS.

Podatki o zgodovini vozila so javno dostopni vsem

To sicer ne pomeni, da vozil s prevrtenimi kilometri ni več v prodaji pri nas, pač pa to pomeni zgolj, da obstajajo različni mehanizmi in načini, da preverite zgodovino vozila. Če želite preveriti podatke o zabeleženih kilometrih, lahko to naredite na naslednji povezavi. Gre za javne evidence, ki so dostopne vsem, potrebujete le registrsko številko vozila ter številko prometnega dovoljenja. Podobne evidence za rabljena vozila pa obstajajo tudi v tujini.

Slabost te evidence je, da vam razkrije zgolj podatke zadnjega tehničnega pregleda, mnogi pa opozarjajo, da je moteče tudi, ker je potrebno poleg registrske številke poznati tudi številko prometnega dovoljenja, da lahko sploh dostopate do vseh podatkov. Pa vendar, tisti prodajalec, ki nima kaj skrivati, vam bo posredoval tudi številko prometne. V nasprotnem primeru vam je lahko hitro jasno, da ni vse transparentno.

Tisti najbolj naivni bodo vedno nasedli

Kljub temu da je obvezno vpisovanje prevoženih kilometrov ob vsakem tehničnem pregledu, pa tudi servisne mreže dosledno vpisujejo prevožene kilometre ob vsakem servisu vozila, pa se še vedno dogaja, da marsikdo nasede in kupi rabljeno vozilo s prevrtenimi kilometri. Največji razlog je zagotovo velika naivnost kupca, pred katero svarijo tudi na tržnem inšpektoratu, saj pogosto obravnavajo primere, ko se kupci ne pozanimajo dovolj o vozilu, ki ga kupujejo, ko enostavno spregledajo določene 'za las privlečene' podatke, ker so zaslepljeni z ugodno ceno, žal pa iz izkušenj ugotavljajo tudi, da kupec rabljenega vozila pred nakupom ni pripravljen opraviti strokovnega pregleda vozila, ker mu je žal denarja zanj, čeprav je znesek le-tega glede na celotno kupnino vozila zanemarljiv.

Drugi razlog, da prevaranti še vedno to počnejo, pa je v nekaznovanosti tega početja. Namreč, še vedno nimamo sprejete zakonodaje, ki bi kriminalizirala vrtenje števcev, je pa ta v pripravi, zagotavljajo na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo.

Ne zakonodaja, še najbolj so na prste goljufom stopili proizvajalci vozil

Kot smo že omenili, na AMZS ocenjujejo, da je prevar manj, a smo še vedno daleč od tega, da jih izkoreninimo. Veliko je naredila zakonodaja, ki predvideva spremljanje podatkov o prevoženih kilometrih na obveznih tehničnih pregledih, največ pa kar sami proizvajalci vozil. Ti se z napredno tehnologijo trudijo prevarantom otežiti postopke poneverb. "Ker je v novejših avtomobilih vse več elektronskih krmilnikov, prevrtavanje kilometrov ni več tako enostavno, kot je bilo v preteklosti. Na to so pozorni tudi proizvajalci avtomobilov, saj so njihovi garancijski pogoji povezani s številom prevoženih kilometrov, prav tako pa je to pomembno z vidika njihovega ugleda," pojasnjujejo na AMZS.

A dokler bo zaslužek in dokler bo dovolj naivnih kupcev, bodo tudi prevare.

Kaj lahko naredite sami?

Poleg preverjanja podatkov v javno dostopnih evidencah in v servisnih knjigah, lahko obrabljenost delov avtomobila preverite pri izkušenem mehaniku, ki bo prepoznal znake prevar in preveril, ali se podatki v računalniku vozila ujemajo s tistimi na kontrolni plošči.

Kot opozarjajo na tržnem inšpektoratu, je veliko kupcev rabljenih vozil šele po nakupu vozilo peljalo na pooblaščeni servis ali na AMZS, kjer so nato ugotovili, da je bilo vozilo poškodovano ali da drugi elementi vozila niso brezhibni, čeprav je trgovec obljubljal ravno nasprotno. Zato vsem kupcem rabljenih vozil svetujejo, da se pregled rabljenega vozila pri pooblaščenem serviserju opravi pred nakupom, saj je strošek takšnega pregleda zanemarljiv v primerjavi s ceno vozila. Prav tako pri pooblaščenih servisih nekaterih blagovnih znamk vozil dobite vpogled v servisne posege za vsa vozila servisirana v EU.

Takšne preglede opravljajo tudi v AMZS. Na pregledu ocenijo tehnično stanje vozila. Pregled pred nakupom ali prodajo vsebuje pregled vseh avtomobilskih sklopov, in sicer karoserija, podvozje, nadvozje, notranjost, hladilni, električni in zavorni sistem, motor in krmiljenje motorja, krmiljenje, vzmetenje, prenos moči, kolesa in pnevmatike. Delajo tudi podroben pregled, ki poleg že navedenega zajema še pregled dokumentacije vozila, klimatske naprave in testno vožnjo. Cena takšnega pregleda je dobrih 100 evrov (za člane AMZS 90,59 evrov), podrobnejši pregled vozila pred nakupom pa skoraj 182 evrov (za člane AMZS 163,79 evrov).

Nasedli ste. Kaj zdaj?

Po pojasnilih tržnega inšpektorata ima potrošnik v enem letu od nakupa rabljenega vozila možnost uveljavljati t.i. stvarno napako, "ker vozilo nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane". Pri tem je pomembno, da je na računu, pogodbi ali garancijskem listu vpisano tudi stanje kilometrov kot ga je prikazoval števec ob nakupu oziroma prevzemu vozila. Potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o stvarni napaki, lahko od prodajalca zahteva odpravo napake ali vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju z napako, zamenjavo blaga z brezhibnim ali vrnitev plačanega zneska, še pojasnjujejo na inšpektoratu.

Če inšpektor ugotovi, da prodajalec vrtenje kilometrov izvede pri več vozilih, potem gre v takšnih primerih za nepošteno poslovno prakso in s tem kršitev zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, kjer je predpisana kazen za pravno osebo in samostojnega podjetnika od 3.000 do 40.000 evrov. "Pri tem je potrebno opozoriti, da lahko govorimo o nepošteni poslovni praksi, če dejansko gre za prakso - način delovanja določenega podjetja, ki vpliva na večje število vozil (en primer še ne pomeni nepoštene poslovne prakse)," še navajajo na inšpektoratu.

Ponekod visoke kazni, pri nas zakonodajo še sprejemamo

Na vprašanje pristojnemu ministrstvu za infrastrukturo, kako in kdaj bo Slovenija kazensko preganjala manipulacije števca, so pojasnili, da so kazenske sankcije predlagane v novem predlogu zakona o motornih vozilih, ki je trenutno v javni razpravi in medresorskem usklajevanju. Ureditev tega področja od nas že dlje časa zahteva Bruselj, saj so druge države članice EU že poskrbele za kriminalizacijo vrtenja števcev, poskrbele pa so tako za učinkovit nadzor kot tudi kazni.

V Belgiji je tako že skoraj 15 let srogo prepovedano vsakršno poseganje v merilnik kilometrov, za to dejanje pa so predpisane visoke kazni. S tem so dosegli, da se je delež vozil s prevrtenimi števci v nekaj letih zmanjšal na manj kot odstotek. Žal se pri nas večino primerov kazensko preganja šele, ko kupec naznani policiji goljufijo pri nakupu vozila.