Na generalni policijski upravi so potrdili, da novogoriški kriminalisti že dlje časa preiskujejo občinskega uradnika zaradi zlorabe položaja. Ti bodo napisali vsaj eno kazensko ovadbo, takrat bodo javnosti tudi razkrili več podatkov o primeru, ki so sedaj zaradi interesov preiskave še vedno zaupni.
Na občini Bovec so nad ugotovitvami preiskave, o kateri so zvedeli že oktobra, zgroženi. Skrbi jih predvsem, da bo ta primer vrgel slabo luč na celotno popotresno obnovo Posočja. "Upam, da ob zaključku preiskave jasno ugotovljeno, da je šlo za delo posameznika, saj popotresna obnova na področju infrastrukture še teče. Zadrega je kar velika, a si vseeno prizadevamo, da bi bile posledice za nas čim manjše," je dejal bovški župan Siniša Germovšek.
Sredstva za popotresno obnovo stanovanjskih objektov se izvajalcem del neposredno nakazujejo iz državnega proračuna, tista za obnovo in izgradnjo infrastrukture pa se nakazujejo prek občinskih računov. Referentu so že pred časom odvzeli vsa pooblastila, ni pa jasno za kolikšna sredstva gre. V medijih se govori o nekaj deset milijonih, ki naj bi jih uslužbenec bovške občine nakazal sumljivim nigerijskim poslovnežem.
Nigerijski "poslovneži"
Sicer pa se s sumljivimi poslovneži že vrsto let ukvarjata tako policija kot urad za preprečevanje pranja denarja. Zviteži pošiljajo podjetnikom ali ustanovam pisma, v katerih jih prosijo za denarna posojila in jim obljubljajo, da bodo pozneje lahko dobili veliko večje denarno povračilo. Sporočila pisem so si na las podobna, navajajo, da se nekje v tujini blokirana denarna sredstva, za sprostitev katerih je potrebna določena provizija. Pisma navadno pošiljajo posameznikom.
Marjan Erhatič z generalne policijske uprave je o "nigerijskih" pismih dejal: "Da v določenem času odpre nek bančni račun v matični državi in da na določen račun v tujino pošlje avans, ponavadi 10 do 15 procentov obljubljenih deviznih sredstev."
Tega denarja pa žrtve goljufij nikoli več ne vidijo. Policija je od leta 1997 obravnavala 261 takšnih pisem. Na uradu za preprečevanje pranja denarja so letos zabeležili 17 primerov, predvidevajo pa, da jih je veliko več. "Kar je zanimivo, da v te mreže tako imenovane nigerijske mafije niso vključeni samo Nigerijci in Nigerijke, ampak Nigerijci, ki delujejo po celi Evropi in večkrat smo zaznali, da denar, ki gre iz Slovenije pride na Nizozemsko, v Veliko Britanijo, v Španijo," pravi Klavdij Stroligo, direktor Urada za preprečevanje pranja denarja.
Preiskovanje teh dejanj je težko, tudi zato, ker od NIgerije, ki je sicer članica Interpola, policija zelo težko pridobiva potrebne podatke. "Opozarjamo tudi, da tisti, ki naivno pričakujejo, da bodo od teh ponudb dobili kak denar, da se lahko za ta denar obrišejo pod nos," pravi o "nigerijskih" poslovnih navadah Stroligo, saj v 7 letih, kar urad spremlja ta pisma, še nihče, ki jim je nasedel, ni zaslužil niti dolarja.
