Golob Macrona najprej odpeljal v Luko Koper

Macron je obisk v Kopru začel po zaključku vrha skupine deveterice sredozemskih članic EU MED9.

V okviru strateškega partnerstva med Francijo in Slovenijo po navedbah kabineta Luka Koper in francoski CMA CGM že 20 let poslovno sodelujeta in imata ključno vlogo pri povezovanju Jadrana in Azije s svetovnimi pomorskimi potmi ter Slovenije in širših srednjeevropskih trgov s trajnostnimi intermodalnimi železniškimi rešitvami.

"Danes sta Luka Koper in CMA CGM združila moči, da okrepita vlogo Slovenije kot strateških vrat v Evropo, zlasti ob nastajajočem gospodarskem koridorju Indija-Bližnji vzhod-Evropa," so navedli in dodali, da sta podjetji to sodelovanje potrdili s podpisom deklaracije ob prisotnosti Goloba in Macrona.

Kot so dodali, si bosta podjetji še naprej prizadevali za razvoj medsebojnega strateškega partnerstva in iskanje dodatnih možnosti za operativno sodelovanje na področju pristaniških in logističnih rešitev.

Razmišljata tudi o možnosti skupnih vlaganj v povečanje zmogljivosti Luke Koper v bližnji prihodnosti ter podpirata nadaljnje sodelovanje med Luko in CMA CGM prek hčerinske družbe CEVA Logistics.

Po navedbah kabineta gre za enakovredno partnerstvo na področju logističnih storitev pri trgovini z vozili. S tem želijo povečati količino tovora, okrepiti produktivnost in rast ter odpreti nova delovna mesta s sodelovanjem pri digitalizaciji in razogljičenju prometa in logistike.

Macron bo obisk nadaljeval v torek v Ljubljani, ko je predvidena tudi novinarska konferenca voditeljev obeh držav. Na programu ima tudi srečanje s predsednico republike Natašo Pirc Musar.

Francoski predsednik je Goloba na delovnem obisku gostil že septembra 2022, na še enem obisku pa nato decembra 2023, ko je predsednik vlade francoskega predsednika tudi povabil v Slovenijo.

V kabinetu premierja Macronov obisk vidijo kot pomemben korak pri nadaljnjem poglabljanju strateškega partnerstva med državama, sklenjenega leta 2011. Četrti akcijski načrt znotraj tega partnerstva za obdobje 2024–2027 je zunanja ministrica Tanja Fajon v Parizu podpisala januarja lani.

V načrtu se državi osredotočata na krepitev partnerstva na številnih področjih, na čelu s političnim in gospodarskim, pri katerih ju že sedaj druži tesno sodelovanje. Še tesnejšega si Slovenija želi zlasti pri naložbah z visoko dodano vrednostjo, od zelenih rešitev, jedrske energije in vesoljskih tehnologij do umetne inteligence.

Francija je ena najpomembnejših slovenskih gospodarskih partneric. Blagovna menjava je lani znašala 3,2 milijarde evrov, s čimer se je Francija uvrstila na deveto mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije. Od tega je bilo izvoza za 1,9 milijarde evrov, uvoza pa za 1,3 milijarde evrov. Pri obeh največji delež predstavljajo vozila ali deli zanje, izhaja iz podatkov portala Izvozno okno.

Pomemben investitor v Sloveniji je francoski avtomobilski velikan Renault, ki je v 15-odstotni državni lasti, del njegove skupine pa je tudi novomeški Revoz, ki zaposluje okrog 1500 ljudi. Trenutno v tovarni izdelujejo peto generacijo modela Clio in se pripravljajo na proizvodnjo novega električnega Twinga, ki naj bi stekla konec decembra in prinesla tudi več novih zaposlitev. V nadaljevanju naj bi v Revozu po nekaterih informacijah izdelovali še dodatne modele malih električnih avtomobilov.

Francoski energetski velikan EDF medtem poleg ameriškega Westinghousa ostaja v igri za dobavitelja reaktorske tehnologije za morebitni drugi blok nuklearke v Krškem (JEK2). Septembra sta bili objavljeni študiji, v katerih sta obe podjetji potrdili izvedljivost projekta z njunimi standardnimi reaktorji s prilagoditvami na izbrani lokaciji ob obstoječi nuklearki v Krškem.

Slovenija in Francija sta julija lani podpisali tudi pismo o nameri za nabavo francoskih artilerijskih sistemov caesar 6x6 Mk II. Dobava prvih 12 havbic je predvidena do leta 2028, še šest pa naj bi jih dobavili do leta 2030. Gre sicer za skupno evropsko nabavo na podlagi dogovora šestih evropskih držav.

Na političnem področju državi delita številne skupne poglede na aktualna vprašanja Evropske unije in mednarodne skupnosti.

Kot navajajo v kabinetu premierja, dvojico voditeljev, tudi v okviru Evropskega sveta, povezujeta razumevanje o pomenu močne, povezane in odporne Evrope ter potreba po skupnih odgovorih na globalne izzive, kot so konkurenčnost, energetska preobrazba, podnebne spremembe in varnostna in humanitarna vprašanja.

Pri dogajanju na Bližnjem vzhodu se je Slovenija v zadnjem letu uveljavila kot ena najglasnejših zagovornic pravic Palestincev, Francija pa se je v zadnjem času približala tej skupini držav in je septembra uradno priznala Palestino.

Ob državi sta odločni podpornici Ukrajine, je pa Francija med bolj zadržanimi v uniji, ko gre za širitev povezave, in poudarja pomen notranjih reform.

Doma se francoski predsednik sooča s politično krizo, ki v državi vztraja od lanskoletnih predčasnih parlamentarnih volitev. Te so prinesle na tri bloke razdeljen parlament, v katerem vlada le težko sprejema odločitve in se pogosto sooča z glasovanji o nezaupnicah. Trenutno jo Sebastien Lecornu vodi kot že peti premier v manj kot dveh letih.

Da bi premostil politični zastoj, je premier nedavno naznanil začasno ustavitev sporne pokojninske reforme. Ob zaskrbljujočem stanju javnih financ je glavna naloga vlade trenutno do konca leta zagotoviti sprejetje proračuna za leto 2026.