Golob: Naše davčno okolje ni optimalno, temeljito ga bomo prevetrili

Poslanca Jerneja Vrtovca (NSi) je zanimalo, kakšno davčno politiko lahko gospodarstvo pričakuje v letih 2024, 2025 in naprej. Prepričan je namreč, da mora davčno okolje spodbujati potenciale v Sloveniji za rast dodane vrednosti in dvig blaginje, ne pa jih zavirati.

Golob je napovedal, da bo vse prihodnje leto potekala široka javna razprava, kakšno davčno politiko želimo v Sloveniji. Spomnil je na napovedi koalicije, da bo zmanjševala obdavčitev dela in zviševala obdavčitev premoženja, in to vsega premoženja, ne le nepremičnin, še najmanj pa osnovnih nepremičnin.

"Naše davčno okolje ni optimalno, pričakujemo, da ga bomo v 2023 temeljito prevetrili," je dejal premier.

Je pa predsednik vlade ob tem opozoril, da so že pri ukrepanju za naslovitev energetske draginje v koaliciji zasledovali cilj razbremeniti večino ljudi. Kot je povedal, v Sloveniji manj od povprečne plače zaslužita dve tretjini zaposlenih. V času krize je treba razbremeniti tiste, ki imajo manj, ne tistih, ki imajo več, je bil jasen.

Po prihajajoči jeseni in zimi bo tako po Golobovih napovedih čas za razmislek o tem, kako skozi davke nagraditi vse oblike dela, predvsem na področju nagrajevanja. A tudi v tem primeru je premier napovedal, da bosta vlada in koalicija v mislih vedno imeli večino zaposlenih, ne dveh odstotkov tistih z najvišjimi prihodki ali premoženjem. Ena od novosti v pristopu, ki jo bodo še razširili, je izrazito stimuliranje davčnega okolja za mlade, je dodal Golob.

Po njegovih besedah bo vsaka od davčnih sprememb temeljito obdelana v socialnem dialogu, v javno razpravo pa bo vključena tudi opozicija.

Glede odnosa koalicija do gospodarstva je predsednik vlade povedal, da se s predstavniki gospodarstva veliko pogovarjajo, na dnevnem redu vsake seje vlade je, kako pomagati podjetjem v tej krizi. Podobno velja za razprave na ravni EU. Davčni ukrepi v tem pogledu na evropski ravni niso omenjani, je rekel Golob. Težave, ki izhajajo iz energetike, so namreč po njegovih pojasnilih tako velike, da jih davki ne morejo kompenzirati.

Zato se članice EU ukvarjajo predvsem s tem, kako zagotoviti stabilne cene energije za podjetja in kako državam omogočiti, da te cene na vzdržnih ravneh ohranjajo s čim nižjimi javnofinančnimi stroški. Zadnji dogovori na vrhu EU prek padca cen plina in tudi elektrike hitro znižujejo potencialne proračunske stroške za ta namen, je ugotavljal.

Druga smer ukrepanja pa je, kako s prehodnimi ukrepi na trgu dela ohranjati zaposlenost v luči negativnih učinkov visokih cen energije ali pomanjkanja povpraševanja na proizvodnjo.

Napovedal akcijska načrta na področju hrane in stanovanj

V odgovorih na vprašanja na temo stanovanjske in prehranske problematike je Golob napovedal akcijska načrta z obeh prodročij. Vprašanje o hrani je na premierja naslovila poslanka Vida Čadonič Špelič (NSi). Kot je izpostavila, ogromne količine neoporečne hrane ostanejo neporabljene, kar kažejo tudi statistični podatki. Letno namreč v državi zavržemo 143.000 ton hrane oz. 68 kilogramov na prebivalca, je opozorila.

Naštela je nekaj projektov, ki delujejo na področju preprečevanja zavržene hrane, a organizacije, ki jih izvajajo, po njenih besedah potrebujejo sistemsko pomoč vlade, saj delajo s prostovoljci. Računajo na pomoč ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da bi subvencioniranje javnih del podaljšali za štiri leta, je dejala. Humanitarne organizacije, ki pomagajo pri teh projektih, pa potrebujejo sistemsko pomoč za financiranje materialnih stroškov, je dodala.

Po Golobovih besedah je hrana ena osrednjih točk, ki se je bo vlada lotila v prihodnje. Kot je dodal, se že pripravlja akcijski načrt, ki bo imel 10 konkretnih področij ukrepanja. Premier razume potrebo, da bi bilo treba najti način in sredstva, kako bi lahko nekatere projekte podprli, je pa podvomil, da so javna dela najustreznejši instrument."Najti ustrezen mehanizem, s katerimi bi take ukrepe v tej zimi podprli ... sem si zapomnil in bom dal pobudo, da se tak instrument najde," je odvrnil.

V premierjevem kabinetu so sicer sprožili več delovnih skupin na področju hrane, ki ima, kot je dejal, bistveno večji vpliv na družbo, kot si morda včasih predstavljamo. "Ima vpliv tudi na naš etični odnos do živali. Hrana ima tudi izrazit vpliv na blaginjo prebivalcev, pa tudi ogromen ogljični odtis," je naštel."V kratkem bomo pripravili zemljevid izrabe tal in vode z vidika tega, koliko hrane danes pridelamo s tem, kar imamo na razpolago, in koliko več bi je lahko oz. koliko bolj samozadostni bi bili, če bi imeli drugačen pristop do izrabe tal in vode," je napovedal.

'Čakamo, da bo vlada reorganizirana'

Poslanca Damijana Zrima (SD) pa je zanimalo reševanje stanovanjske problematike, kar je, kot je spomnil, tudi ena prednostnih nalog, opredeljenih v koalicijski pogodbi."To vprašanje je zagotovo eno pomembnejših sistemskih vprašanj," se je strinjal Golob. A kot je dodal, sta primarni cilj vlade letos dve področji - zdravstvo in draginja. "To ne pomeni, da na ostalih ne delamo, so pa sistemske reforme predvidene za 2023," je dejal.

Po premierjevih besedah je "manjši hendikep", zakaj stanovanjska politika še bi dobila pravega zagona, tudi zablokiran zakon o vladi, ki je predvideval, da se to področje prenese na svoje ministrstvo. "Čakamo, da bo vlada reorganizirana na način, da bo stanovanjska politika dejansko dobi pravo mesto," je poudaril.

"To ni izgovor. Aktivnosti se izvajajo. Stanovanjski sklad je letos naredil razpis za približno 1000 neprofitnih stanovanj po različnih regijah, za kar je namenil 60 milijonov evrov. Hkrati je pridobil dodatnih 70 milijonov evrov za še 1000 stanovanj s strani mednarodnih bank," je dejal. Kot je dodal, gre za ustaljene aktivnosti, ki tečejo nemoteno.

"Če pa želimo pravo reformo, pa se moramo reorganizirati in drugo leto stvari zastaviti sistemsko. Vem, da pogovori potekajo. Pričakujem, da bomo verjetno še novembra razkrili strategijo, kako bomo pospešili gradnjo neprofitnih stanovanj," je napovedal.

Ta zgodba je po Golobovih besedah povezana tako z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot s Slovenskim državnim holdingom. "Povezana je s tem, da se bodo vsa zemljišča, ki jih ima DUTB danes na razpolago, namenila točno temu. To ne pomeni, da se bodo nujno prenašala na državo ali stanovanjski sklad, namenjena pa bodo temu," je bil jasen. Po njegovih besedah se ustanavlja sklad, ki predvideva, da bodo z zemljišči razpolagali kot s stvarnimi vložki. "Da bomo povečali potencial kreditiranja in zadolževanja za te projekte in zmanjšali pritisk na proračunska sredstva," je pojasnil.