Golob: Civilna obramba ključna za varno okolje

Slovenijo so po pandemiji prizadeli še požar na Krasu in leto kasneje uničujoče poplave. "Takrat se je pokazalo, da ima sistem civilne zaščite, ki je povezoval vse akterje – gospodarstvo, lokalno skupnost, državo in predvsem skupnost ljudi – en sam cilj. To je nekaj unikatnega in edini možni odziv na velike nesreče in katastrofe," je dejal premier Robert Golob. To je sistem, ki nam ga zavida cel svet, je dodal.

Takrat je prišlo do ponovne obuditve sistema krepitve odpornosti tudi na druge nesreče in vojne, je nadaljeval. "Vzporedno z naravnimi nesrečami so v svetu žal začeli potekati novi spopadi in vojne. In v Sloveniji je ministrstvo za obrambo začelo vizionarsko pripravljati program odpornosti tudi pred vojno. Ta program je bistveno širši od razumevanja obrambne strategije kot strategije varnosti in zajema celoten sistem, celotno državo. Predvsem pa vključuje praktično vse državljanke in državljane," je dejal Golob.

Na tem je zrasel slovenski koncept odpornosti že bistveno pred vrhom Nata v Haagu, tako premier. Dodal je, da je Slovenija znala postaviti svojo lastno strategijo obrambe, varnosti in odpornosti ter svoje lastne načrte, kako bomo te cilje tudi izpolnili ter predstavili mednarodni javnosti in Natu.

"Krepitev odpornosti in civilne obrambe je ključna, če želimo živeti v varnem okolju, v okolju, ki bo spodbujalo solidarnost in sodelovanje ter spoštovanje vseh nas z enim samim ciljem, da bomo imeli kot narod boljšo prihodnost. Da bomo svojim otrokom omogočili življenje v varnem okolju, v katerem lahko brezskrbno uresničujejo svoje najbolj smele sanje," je povedal Golob.

Poudaril je pomen celotnega koncepta odgovornosti kot nekaj, kar živimo vsak dan, a hkrati upamo, da tega ne bomo nikoli uporabili. Izrazil je tudi željo, da bi bili ukrepi, ki jih izvajamo, navdih celemu svetu v prizadevanjih za varnost.

Vlada Republike Slovenije je 17. julija lani razglasila 28. september za dan civilne obrambe. 28. septembra 1990 je bil namreč sprejet Ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev XCVI in XCVII k ustavi Republike Slovenije na področju ljudske obrambe, z njim pa je bila dana pristojnost tedanjemu Izvršnemu svetu Skupščine Republike Slovenije, da med drugim podrobneje ureja pripravo obrambnih in obrambnorazvojnih načrtov.

Civilna obramba obsega ukrepe za delovanje državnih organov in organov lokalne samouprave za delovanje v vojni, gospodarsko in psihološko obrambo ter druge nevojaške oblike obrambe, ki jih izvajajo državljani, samoupravne lokalne skupnosti, državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije. Skladno s 3. členom Zakona o obrambi civilna obramba poleg vojaške obrambe predstavlja enega izmed dveh delov obrambnega sistema države. Vojaška in civilna obramba sestavljata celoto. 

Cilj civilne obrambe je skladno s Strategijo civilne obrambe podpora Slovenski vojski in vojaški obrambi države ter ohranitev neprekinjenega delovanja oblasti in gospodarskih ter drugih dejavnosti, pomembnih za obrambo, preskrbo in preživetje prebivalstva.