"Evropa je na pragu velike energetske krize, ki zna preseči to, kar smo videli v letu 2022, še posebej, če se bodo nadaljevali napadi na plinsko energetsko infrastrukturo," je o posledicah vojne na Bližnjem vzhodu za Evropo dejal Robert Golob.
"Če se ta vojna razširi in eskalira ter pride do uničenja energetske infrastrukture v regiji – in tja zdaj drvimo – ne obstajajo učinkoviti ukrepi, ki bi zajezili vpliv, ki bi ga to imelo na Evropo," je premier odgovoril na vprašanje o ukrepih, ki bi jih morala Unija sprejeti na področju naraščajočih cen energentov, povezanih z vojno. Edini ukrep, ki bi deloval, je, da doseže mir v regiji, je menil.
Dodal je, da situacija v Iranu, kjer Izrael ob podpori ZDA nadaljuje napade, postaja nevzdržna. Po njegovem mnenju je treba narediti vse, da se "ta nesmiselna vojna čim prej konča". Obsodil je predvsem vojaške operacije Izraela, ki da nima nobenega namena zmanjšati konflikta v regiji.
Kot je še povedal, so bile tudi ZDA žal zapeljane v to vojno, najverjetneje z obljubami o lahki zmagi, pri čemer pa danes vsi vidijo, da lahke zmage nad Iranom ne more biti.
"Pobijanje političnih nasprotnikov v Iranu počasi prehaja v točko, ki smo ji bili priča v Gazi. To, da si ena država dovoli, da lahko pobija politične nasprotnike v drugih državah, je nekaj, nad čemer bi se morali vsi resno zamisliti," je poudaril Golob.
Voditelji članic EU se na današnjem zasedanju v Bruslju, ki poteka v senci vojne v Iranu in njenih posledic za Evropo, osredotočajo predvsem na krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Razpravljali bodo še o predlogu prihodnjega dolgoročnega proračuna EU in nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo.
Ob kosilu pa bodo z generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniem Guterresem govorili o multilateralizmu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.