Plenković in Golob zadovoljna, govorila o energetiki, migracijah in gospodarstvu

To je bilo drugo srečanje predsednikov vlad Roberta Goloba in Andreja Plenkovića. Prvič sta se sešla avgusta lani ob robu Blejskega strateškega foruma. Tokratno srečanje je bilo tudi priprava na uradni obisk Goloba na Hrvaškem. Kot je pojasnil Golob je bil tako cilj današnjega sestanka ugotoviti, katere teme lahko na naslednjem srečanju zaključijo. 

Ena od osrednjih tem tokratnega sestanka je bila energetika. Golob je dejal, da so izpolnjeni vsi pogoji za podpis sporazuma solidarnosti med obema državama predvsem glede plinskih povezav. Slovenija je zainteresirana za sodelovanje pri širitvi terminala LNG na Krku in nadgradnjo plinovodne povezave Hrvaške z Avstrijo. Hrvaški je po drugi strani v interesu, da proda plin.

"Pogovarjali smo se o tem, kako bi plinski terminal na Krku lahko razširili, da bi postal vozlišče za centralno Evropo in kako bi pri tem lahko sodelovala Slovenija," je povedal Golob in poudaril, da je tu velika priložnost za sodelovanje. Po njegovem mnenju je za Evropo prava pot sodelovanje s čim več evropskimi državami, saj bo to omogočilo tudi diverzifikacijo oskrbe s plinom in neodvisnost od ruskega plina. 

Dotaknila sta se tudi jedrske elektrarne Krško. Hrvaška bi tudi rada sodelovala pri gradnji drugega bloka krške nuklearke (JEK2) in ta projekt je po navedbah slovenske strani odprt tudi za hrvaško stran. "Obe državi imata interes za izgradnjo novega bloka. Predvsem pa je vprašanje, če bo Evropska Unija to uvrstila med čiste energije in omogočila sredstva za razvoj jedrske energije," je pojasnil in zatrdil, da je to točka, pri kateri bodo na evropski poti vztrajali in iskali najširšo podporo za razvoj te tehnologije. 

Govorila tudi o migracijah

Premierja sta govorila tudi o sodelovanju glede migracij. Kot je pojasnil Golob, je vstop Hrvaške v schengensko območje pot res olajšal številnim Slovencem, a dodal, da v Sloveniji res beležimo tudi več ilegalnih migracij. "Interes je med ilegalnimi tokovi ustvariti čim večji nadzor," je povedal in dodal, da bodo iskali tudi načine za trilateralno sodelovanje z Italijo. Po njegovih besedah migranti namreč ne želijo ostati v Sloveniji, pač pa pot nadaljujejo naprej, tudi v Italijo. 

Ljubljana želi okrepiti sodelovanje z Zagrebom na področju migracij in išče možnosti, kako bi Italija, Slovenija in Hrvaška skupaj zavarovale zunanjo schengensko mejo. O tem naj bi na tristranskem srečanju v Rimu predvidoma junija govorili zunanji ministri vseh treh držav.

Beseda tekla tudi o sodelovanju na področju gospodarstva

Govorila sta tudi o gospodarstvu, predvsem o položaju energetskih družb na obeh trgih. "Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem smo šli v regulacijo cen, danes pa se pojavljajo različni zahtevki energetskih družb po kompenzaciji izgub iz tega naslova," je dejal Golob. Govorila sta torej o tem, kako kompenzirati dobavitelje. "Verjamem, da bomo na ta način uspeli gospodarskim družbam kompenzirati upravičene stroške, ki jim nastajajo, pa hkrati niso zajeti v prodajnih cenah," je še dodal. 

Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško je po navedbah kabineta predsednika vlade sicer odlično. Skupno je blagovna menjava po podatkih portala Izvozno okno lani dosegla 7,39 milijarde evrov, od tega je bilo za 4,45 milijarde evrov izvoza in za 2,94 milijarde evrov uvoza. S tem se je Hrvaška lani uvrstila na peto mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

Tudi o arbitraži

Edino večje nerazrešeno vprašanje med državama ostaja uveljavitev arbitražne razsodbe, s katero je bila prvič določena meja med njima na morju. Za Slovenijo je arbitražna razsodba dokončna in jo izvaja, Golob je na tiskovni konferenci ponovil, da bo tako tudi ostalo. 

Hrvaška medtem arbitraže ne priznava.

Uveljavitev arbitražne razsodbe sicer ni bila predvidena tema pogovorov predsednikov vlad, prav tako naj ne bi govorila o slovenskih ribičih. Ti so od Hrvaške tudi po arbitražni razsodbi dobivali kazni za ribolov v Piranskem zalivu, potem ko so izčrpali vse pravne možnosti za pritožbo na Hrvaškem, pa so se obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu.

Golob je dejal, da je to stvar zasebne tožbe in ne države in zato teme tudi ni želel komentirati, podobno tudi Plenković ne. 

Sicer pa sta spregovorila tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu s poudarkom na Bosni in Hercegovini ter dialogu med Prištino in Beogradom.

Plenković je tretji tuji voditelj, ki ga je povabil Golob

Obisk Plenkovića je tretji uradni obisk kakega tujega voditelja na povabilo premierja Goloba, potem ko sta Slovenijo februarja obiskala španski premier Pedro Sanchez in luksemburški premier Xavier Bettel.

Plenković je bil v Sloveniji na uradnem obisku nazadnje novembra 2021 ob odkritju spominskega obeležja na čas osamosvajanja držav na Otočcu, zadnji slovenski premier, ki je obiskal Zagreb, pa je bil marca lani Janez Janša.