'Zgodbo z NUK II želimo zaključiti do 2026'

Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič je povedal, da so že vplačali komunalni prispevek v vrednosti 1,6 milijona evrov, v decembru pa računajo, da bodo dobili še gradbeno dovoljenje. 

Predvidevajo, da bodo nato v drugi polovici 2023 začeli s postopki za izbor izvajalca, da bi konec prihodnjega leta že lahko zabrneli gradbeni stroji. "Časovnica je, da se do leta 2026, ne glede na način financiranja, zaključi s projektom," ocenjuje Papič. 

Predsednik vlade Robert Golob je pojasnil, da je vrednost celotnega projekta 102 milijona evrov, sredstva pa bodo iskali znotraj načrta za odpornost in okrevanje. "Gre za povratna sredstva in priložnost, ki do sedaj ni bila izkoriščena." "Lopato bomo zasadili v naslednjih 12 ali 13 mesecih," je obljubil Golob in zagotovil, da bo NUK II zgrajen še v tem mandatu, saj gre po njegovih besedah za pomembnem nacionalni razvojni projekt. Izgradnja naj bi po besedah Papiča stala okoli 95 milijonov, ostalo bo namenjeno nakupu opreme. 

"Ne glede na to, da smo v krizi, cel svet in Evropa, bomo mi to krizo uporabili za to, da bomo rasli, ne pa zato, da se bomo skrivali doma," je bil jasen Golob. "Proračun naj bi sredstva dobil preko programa, odločitev je tudi s finančnim ministrstvom že usklajena. Če bi prišlo do manjkajočih sredstev, pa bi jih zagotovili v integralnem proračunu," je pojasnil Golob.

Spomnil je tudi na pomen knjige za Slovence ter na Trubarja, ki je "postavil temelje slovenskega naroda in državotvornosti". Ravno ta točka je po Golobovih besedah tista, ki nas mora pri projektih, kot je NUK II, "navdajati z zanosom, da ga moramo realizirati". Slovenski narod temelji na pisani besedi, ta nas je v Evropi zgodaj postavili na zgodovinsko mesto, bistveno prej, preden smo dobili državotvornost ali politiko. "Zato je dolžnost politike, nas vseh, da spodbuja, da se ta bit slovenskega naroda razvija naprej," je poudaril. 

V novi stavbi bo prostora za več kot 1000 uporabnikov

V naslednjem letu želijo tudi zaključiti projektno dokumentacijo, na delu zemljišča pa čakajo še na zaključek arheološkega raziskovanja. 

Leban je opozoril, da se izgradnja zavlačuje že več deset let, sedaj pa so pred izdajo gradbenega dovoljenja. "V nasprotju z načrti iz preteklosti gre bolj za uporabniške prostore in ne toliko za skladišča in arhive. Sodobne knjižnice ponujajo veliko več kot le sedež in mizo, v prostorih se bo pretakalo znanje" je o pomenu nove knjižnice povedal Leban.

Tudi Golob je poudaril, da so knjižnice pomembne za razvoj naroda in da niso le prostor za učenje, temveč tudi za srečevanje. "Nov NUK bo zasnovan za spodbujanje novih idej in znanj," je povedal in dodal, da je vesel, da gre sedaj še za zadnji simbolni korak. 

Po besedah Lebana take prostore potrebuje Ljubljana kot mesto, pa tudi ljubljanska univerza. Gre za univerzitetno knjižnico, v kateri bo prostora za več kot 1000 uporabnikov, je dodal Leban.

Mitja Bevk iz biroja arhitektov, ki so pripravili projekt, je pojasnil, da NUK II ni podvojitev sedanje knjižnice, temveč da bo šlo za dopolnitev in razbremenitev trenutne stavbe in skrb za dediščino. NUK II opisal kot platformo sodobnega izobraževanja in komunikacij, ki bo postala ena ključnih točk Univerze v Ljubljani, poleg tega bo NUK II tesno povezan z mestom. Ponujal bo 1400 študijskih in 1500 uporabniških mest, glavni element pa bo velika čitalnica v več etažah, ki se bo referirala na Plečnikovo čitalnico v NUK.

Projekt z dolgo brado

Zgodba z NUK II ima že dolgo brado in sega v 80. leta minulega stoletja, ko je bil izveden prvi natečaj za NUK II, ki pa je ostal nerealiziran. Na mednarodnem natečaju leta 2012 je bila za projekt nove nacionalne knjižnice izbrana arhitekturna rešitev biroja Bevk Perović arhitekti.

Projekt se je nazadnje zaustavil zaradi težave z delom zemljišča za NUK II v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL). Leta 2006 je bila namreč sklenjena pogodba med MIZŠ in MOL, po kateri je MOL zemljišča podelil za namen izgradnje NUK II, s čimer bi po izgradnji v objektu imel svoj solastniški delež. Vendar v pogodbo niso bila vključena tri zemljišča, ki takrat še niso bila zemljiškoknjižno urejena, za katere pa se je izkazalo, da jih je treba vključiti.

Ko je leta 2020 projektant oddajal vlogo za gradbeno dovoljenje, so ugotovili, da je za omenjena zemljišča treba pridobiti stavbno pravico. Zapletlo se je, ker je MOL izrazil željo, da država odkupi zemljišča v celoti. Konec leta 2020 je bila tudi narejena cenitev, a ker v proračunu ni bilo sredstev za odkup zemljišč, so se stvari zaustavile.

Ravnatelj NUK-a Leban je nato novembra lani s tedanjo ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec ter ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem podpisal dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij, ustanovitvi stavbne pravice in začasni uporabi dela nepremičnin za gradnjo NUK II, ki je uredil še zadnja odprta vprašanja glede rabe zemljišč in odprl pot za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Kot je tedaj povedal Leban, bodo "prestopili še zadnjo stopnico in stopili pred najzahtevnejšo nalogo: najti bo potrebno zadostne finančne vire za gradnjo".

Projekt NUK II je sicer vlada na podlagi interventnega zakona za zagon gospodarstva po epidemiji spomladi 2020 umestila na seznam pomembnih naložb.