V največji vladni stranki so sicer že ves teden z izjavami na najbolj vročo politično temo zadnjih dni skopi, danes popoldne pa se je na to temo sestal tudi izvršni odbor Gibanja Svoboda.
Tega je premier Robert Golob seznanil z dosedanjimi pogovori na to temo, nadaljevali jih bodo vse do petka, ko se bo sestal tudi vrh parlamentarnih strank. Tedaj bo izjavo podal tudi sam, je napovedal Golob.
"Svoboda ima samo en cilj in je v tem enotna: Da če že moramo na referendum, potem naj bo vprašanje tako, da bodo politiki vedeli, čemu so jih ljudje zavezali. Temu bo sledilo besedilo naše referendumske pobude o članstvu v Natu, da bodo ljudje vedeli, o čem odločajo," pa so po izvršnem odboru sporočili iz stranke.
O referendumskem vprašanju že potrjenega referenduma o obrambnih izdatkih se je Golob sicer danes posvetoval tudi z ustavnimi pravniki, ki opozarjajo, da je predlagano vprašanje nejasno in zavajajoče.
"Mi bomo nadaljevali naše aktivnosti, ker si želimo, da ko se ljudje odločajo na referendumu, zelo jasno izrazijo svojo voljo in vedo o čem glasujejo," je po izvršnem odboru Svobode na vprašanje, ali je zanje na mizi tudi umik obeh referendumu, o čemer se je na političnem parketu ugibalo v teh dneh, dejal podpredsednik stranke in vlade Matej Arčon.
Kot je pojasnil, trenutno glede na dane okoliščine vztrajajo pri svojem predlogu, ki "temelji na tem, da volivke in volivci na referendumu jasno izrazijo svojo voljo".
Gibanje Svoboda je namreč po petkovem glasovanju, na katerem je DZ večinsko podprl predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov, napovedalo posvetovalni referenduma o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to edino vprašanje, na katero morajo dobiti odgovor državljanov.
Arčon pa je spomnil še, da je poslanska skupina stranke edina enotno glasovala proti predlaganemu referendumu o obrambnih referendumih, ki je po njegovih besedah tudi "na nek način lahko paradoks", saj je DZ pred tem že potrdil obrambno resolucijo, zdaj pa bi o tem spraševali še volivce.
Srečanje s pravniki
Premier Robert Golob je opoldne dobro uro in pol gostil ustavne pravnike, s katerimi se je želel pogovoriti o obrambnih referendumih. Med njimi so Miro Cerar, Ciril Ribičič, Igor Kaučič, Saša Zagorc in Matej Avbelj.
Kaučič je po srečanju dejal, da so imeli pri predsedniku vlade, ki je prisluhnil ustavnopravnim argumentom, izčrpen pogovor. V ospredju sta bili pri tem dve vprašanji, in sicer referendumsko vprašanje že potrjenega razpisa posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov in vprašanje referenduma o članstvu Slovenije v Natu.
"Kar se slednjega tiče, je bilo razumeti, da predsednik vlade tega veže na prvega. Ta trenutek to ni aktualno vprašanje, če se reši prvo," je navedel Kaučič. Vprašanj okoli napovedi največje vladne stranke tega referenduma tako niso želeli vnaprej definirati, saj še ni jasno, ali bo do vložitve predloga v DZ sploh prišlo, je pojasnil.
V primeru že potrjenega referenduma se ustavni pravniki po besedah Kaučiča strinjajo, da je vprašanje nejasno in zavajajoče ter lahko povzroči velike težave tako pri volivcih kot kasneje pri ugotavljanju njihove volje. Predlagateljica referenduma bi namreč volivce vprašala: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.
"Po današnjem sestanku z ustavnimi pravniki je jasno, da je referendumsko vprašanje, ki so ga v Državnem zboru prejšnji teden potrdile vse stranke, razen Svobode, nejasno in zavajajoče," so sporočili iz Gibanja Svoboda.
Dodali so, "da če že moramo na referendum, potem naj bo vprašanje tako, da bodo politiki vedeli, čemu so jih ljudje zavezali".
Zato so ustavni pravniki, v primeru, da bo politična odločitev, da referendum obstane, premierju predlagali ustrezno uskladitev referendumskega vprašanja. To je mogoče storiti bodisi z odlokom o razpisu referenduma bodisi z razveljavitvijo že sprejetega sklepa o razpisu referenduma in oblikovanjem drugačnega, razumljivega in nesugestibilnega vprašanja, je možnosti navedel Kaučič.
S predsednikom vlade pa so odprli tudi pravni vidik možnosti umika že potrjenega referenduma, pri čemer so ustavni pravniki enotni, da je to mogoče storiti po dveh poteh. DZ bi tako lahko razveljavil odločitev, ki so jo poslanci izglasovali v petek, lahko pa počaka na pripravo odloka in enako kot v primeru referenduma o Jek 2 sprejme odlok o razveljavitvi odloka.
Kaučič se je sicer zavzel za prvo možnost. Obenem pa je znova poudaril, da bo odločitev o tem sprejemala politika, pravniki pa so premierju zgolj predstavili možnosti.
Tudi predsednik vlade jih je po njegovih besedah obvestil, da bodo vsa ta vprašanja predmet političnega usklajevanja. Kaučič je obenem ocenil, da je bil premier z obrazložitvami ustavnih pravnikov zadovoljen, kot je sam razumel, bo z ustavnopravnega vidika ravnal skladno z njihovimi nasveti.
Ob aktualnem dogajanju pa je Kaučič še ocenil, da 30-letna zgodovina referendumov kaže, da so odločitve zanje še vedno premalo premišljene. "Pričakoval bi veliko večjo pretehtanost, resnost, ko gre za tako pomembne institute. Konec koncev, če ne drugega, je to zelo drago," je izpostavil. Takšne "nepremišljene odločitve" lahko namreč stanejo več kot šest milijonov evrov.
Spomnil je tudi na paket lanskih posvetovalnih referendumov, pri čemer uresničitev volje volivcev še niti v enem primeru več kot leto po tem ni uresničena. "To kaže na to, da bi veljalo premisliti, da to ne bi smel biti instrument za nabiranje političnih točk, ampak resen razmislek, kaj so vprašanja, ki zaslužijo odgovor volivcev. To so preprosto predrage javnomnenjske raziskave, ki si jih politika privošči," je opozoril.
Levica vztraja pri referendumu o obrambnih izdatkih, enako poslanci SD
Ob pretresanju usode obrambnih referendumov in ugibanjih, ali bi politika lahko dosegla dogovor o umiku obeh referendumov, predlagateljica referenduma o obrambnih izdatkih Levica vztraja pri svojem predlogu. Podpirajo ga tudi poslanci SD, izjavo predsednika stranke Matjaža Hana, da bi podprli umik, pa so označili za "nerazumevanje v komunikaciji".
Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je danes vnovič zatrdil, da niso pripravljeni na umik posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, ki so ga predlagali in ga je v petek izglasoval DZ. "Mi vztrajamo na tem, da je ta referendum potreben in da je smiselno, da se morajo do tako pomembnega vprašanja, kot je dve milijardi letno za orožje, opredeliti ljudje," je poudaril v današnji izjavi v DZ.
Dogajanje zadnjih dni in iskanje poti iz nastale politične situacije pa po njegovi oceni kaže na to, da je v petek le ena poslanska skupina glasovala iskreno in skladno s svojimi načeli. "To je naša poslanska skupina," je poudaril.
Da pri svoji podpori referendumu vztrajajo tudi poslanci SD, je danes zatrdila poslanka in podpredsednica stranke Meira Hot. Medtem je predsednik SD Matjaž Han v torek v Odmevih na TV Slovenija dejal, da "bi bila zadeva rešena", če bi Levica in premier Robert Golob svoji pobudi umaknila. SD bi to podprla, je zatrdil.
Hot je danes dejala, da gre morda pri nasprotujočih si izjavah za "nerazumevanje v komunikaciji". Zatrdila je, da je predsednik stranke seznanjen s stališčem poslanske skupine.
"Za Socialne demokrate je referendum najvišja oblika demokratičnega odločanja. Celotna poslanska skupina SD je soglasno podprla referendum in pri tem absolutno vztraja," je poudarila. Menijo namreč, da vprašanje dviga obrambnih izdatkov zahteva široko vključujočo razpravo in predvsem odgovore, kje bo Slovenija ta denar dobila.
"Absolutno ne pristajamo na nobene nenačelne dogovore, ampak vztrajamo pri tem, kar smo že povedali," je zatrdila Hot. Kot je še dodala, niso glasovali za, da bi si čez en teden premislili, niso del nenačelne koalicije, pač pa so "iskreno in suvereno podprli predlog koalicijskega partnerja Levice".
Politika usodo obrambnih referendumov pretresa po petkovem glasovanju, na katerem je DZ podprl predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zvišanju obrambnih izdatkov, največja vladna stranka Gibanje Svoboda pa je zatem napovedala posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to edino vprašanje, na katero morajo dobiti odgovor državljanov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.