Golob: Najprej smo poskrbeli za ljudi, sedaj bomo za gospodarstvo

"Ponosen sem, da nam je uspelo spremeniti politično kulturo," je začel premier Robert Golob in dodal, da se kritik opozicije glede tega zaveda, a nanje ni odgovoril. Je pa dodal, da se mu pomembnejše kot kritike opozicije zdijo mnenja volivk in volivcev. "Ljudje lažje dihajo, ker jih politika ne zastruplja več," je tudi poudaril. K temu je pristavil, da se vlada zaradi spoštljivega dialoga med člani tudi veliko lažje spopada z rešitvami.

A vendar mu opozicija znova očita, da vlada sploh še ni sprejela nobenih pravih ukrepov. "Prioritete izpred 100 dni – draginja in področje zdravstva in korone so izpolnjene, na jesen smo pripravljeni," je na očitek odvrnil Golob in nadaljeval, da so se v poletnem času ukvarjali s pripravo ukrepov na obeh straneh. Na področju draginje so na primer zamrznili cene plina, regulirali marže naftnih derivatov, s tem pa "ustvarili za ljudi predvidljive razmere". "Prav tako smo se v tem času navadili življenja s koronavirusom, imamo odprto družbo, otroci hodijo v šolo brez mask in obveznega testiranja," se je še zagovarjal premier. 

Zagovor je nadaljeval s predstavitvijo rezultatov javnomnenjskih anket o podpori vlade. "Nikoli ni imela nobena vlada tako visokega zaupanja. Smo spoštljivi in delamo tisto, kar smo obljubili," je dejal Golob. A vendarle je Zdravniška zbornica Slovenije danes na vlado naslovila dopis, kjer trdi drugače. 

Pojavlja se še eno vprašanje – zakaj se slovenska vlada ni po vzoru avstrijske in hrvaške odločila za uvedbo določitve najvišje cene hrane. "Kot smo napovedali, smo se pri hrani odločili delovati nekoliko drugače, po vzoru najboljših praks zahodnih držav," je razložil. Za primer je podal Francijo, kjer cene omejujejo z uvedbe mehke regulacije, trgovci se omejijo sami in to se dogaja tudi pri nas, je prepričan, saj nekateri slovenski trgovci to, da so omejili inflacijo, že oglašujejo. "V primeru, da samoregulacija ne bo delovala, pa jo bomo poostrili," je nadaljeval in zaključil, da bodo cene oktobra pozorno spremljali ter se na podlagi utečenih praks in morebitnih sprememb odločili o naslednjih potezah glede omejevanja cen tudi na prehranskem področju.

Pri omejevanju draginje pri energentih pa predsednik vlade meni, da se bo kateri od energentov zaradi vladnih ukrepov celo pocenil. Tako naj bi bilo tudi s pocenitvami elektrike. Ocenil je namreč, da bodo letos zaradi vladnih omejitev električne energije, ki so začele veljati s prvim septembrom, zneski na položnicah za elektriko 60 odstotkov slovenskih gospodinjstev nižje. "Stroški se bodo večini zmanjšali, čeprav smo v najhujši krizi," je trdil. 

Trdi tudi, da ima vlada pripravljene gospodarske načrte za tri leta naprej, do česar so mnogi skeptični. A Golob je prepričan, da s sledenjem "dolgoročnim ciljem lahko uspemo tudi v prihodnosti, na primer, če se osredotočimo na zeleni prehod, vlagamo v razvoj, bomo čez tri leta po koncu krize v velikem zaletu, za to imamo realne možnosti," je povedal. 

Zaenkrat je vlada za lažjo zimo sprejela več ukrepov na področju cen nafte in naftnih derivatov, zemeljskega plina, elektrike, v naslednjem tednu se bodo pogovarjali tudi o zamrznitvi cen kurilnega olja in daljinskega ogrevanja, znižali so tudi DDV. Z ukrepi naj bi tako poenotili cene med gospodinjstvi, prejšnjo zimo so se na primer cene močno razlikovale glede na vir ogrevanja. 

Trg ne deluje: 'najprej smo poskrbeli za ljudi'

Kaj pa uvedba cenovne kapice za cenejše tehnologije proizvodnje, varčevanje z elektriko in pomoč odjemalcem? Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je namreč povedal, da jo že dalj časa napovedujejo, gospodarstvo pa zaman čaka. "Ko se srečujemo s tujimi gospodarstvi, nismo konkurenčni, v Ameriki imajo na primer trikrat nižje cene elektrike in šestkrat nižje cene plina, zato smo nezadovoljni," je povedal predsednik GZS. "To so nerealna pričakovanja, da bi bila lahko Slovenija z uvedbo kapice na Evropskem trgu edina," pa odgovarja Golob. Do tam je še dolga pot, saj naj bi reformo trga najprej morala sprejeti Evropa, šele nato pa Slovenija, drugače bi se lahko preveč zadolžili. 

Današnje zasedanje o priporočilih Unije bo po njegovih besedah prvi korak k reformi trga, ki je nujno potrebna. Največja pomanjkljivost trga je trenutno ta, da nima zgornje meje. "Treba je prilagoditi pravila in trg zamejiti," je povedal. 

A vendar, izteka se čas za sklepanje pogodb za nakup energije za prihodnje leto, časa za uvedbe kapice zato ni veliko. A Golob pravi, da to ni res, saj da je vlada podjetja pozvala, naj se na razpis ne prijavljajo. "Podjetja se ne prijavljajo, ker pričakujejo reformo, tako smo jim tudi svetovali, saj sklepanje pogodb nima smisla, trg ne deluje," je povedal. Upa tudi, da bomo zimo prebrodili brez večjih pretresov, obljublja pa tudi sodelovanje vlade in gospodarstva. 

A Matej Tonin, predsednik opozicijske stranke NSi, koaliciji očita, da z gospodarstvom premalo sodeluje, Golob pa je povedal, da "nikoli nismo skrivali, da bomo najprej poskrbeli za ljudi".  Ob tem je tudi dodal, da je s sodelovanjem koalicije in opozicije zadovoljen, ter da koalicija mora biti kritična, saj se tako vlada izboljšuje. 

Prav tako ne vidi težav pri sodelovanju s civilno družbo, "saj je pomemben dopolnilni element v vsaki urejeni družbi". Ob tem je napovedal, da bodo z njo, predvsem s humanitarnimi organizacijami, sodelovali predvsem pri odkrivanju 'skritih' socialno ogroženih – to so družine z minimalnimi plačami, samske starejše vdove itd. To pa ne pomeni, da bo vlada delovala počasi. "Menim, da je več kritik, da delamo prehitro, da smo še premalo demokratični, saj se o zakonu o zdravstvu ne pogovarjamo šest mesecev," se je odzval na očitke.

Trdno povezani pa so tudi v koaliciji, saj "delajo dobro in so ponosni na svoje delo". "Ob spoštljivem dialogu so vse razlike zlahka premostljive," je dodal.

Pogovarjala sta se tudi o referendumu, ki bi dovoljeval tri dodatna ministrstva, odstopu Marte Kos iz predsedniške tekme, ploskanju na Blejskem strateškem forumu, pa tudi navijanju za košarkarje in odbojkarje.

'Kraljica je bila prijateljica Slovenije'

Ob začetku oddaje je predsednik vlade britanski kraljevi družini izrazil sožalje ob izgubi kraljice, matere in babice. Elizabeto je označil za ikono stabilnosti, njeno smrt pa za konec ere. "Ni bila pomembna le za Veliko Britanijo, temveč tudi za Evropo in svet. Bila je tudi prijateljica Slovenije," je zaključil.