Predsednik vlade Robert Golob je napovedal ustanavljanje posebne akcijske skupine za boj proti sovražnemu govoru, poudaril je, da bodo imenovali posebnega nacionalnega koordinatorja za preprečevanje sovražnega govora. Naloga te skupine naj bi bila poiskati načine, kako sovražni govor izgnati s komunikacijskih platform in kanalov, začenši v klasičnih medijih, s širjenjem na družbena omrežja. "Ker so to največkrat vir največjih zlorab," je pojasnil premier Robert Golob.
Dodaten problem predstavlja, da velik del politikov sodeluje pri tovrstnih praksah, meni premier. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan trdi, da za kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva zakon že predvideva sankcije. Tudi Evropa sicer opozarja, kje nismo učinkoviti.
"Implementacija, okrepiti moramo verigo pravice, pri kriminalistih in seveda tožilski in sodni pregon tega dejanja," našteva Švarc Pipanova.
Kritike prihajajo tudi iz odvetniških vrst. Definicija sovražnega govora v kazenskem zakoniku ni dovolj jasna, kot taka pa onemogoča učinkovit pregon. Na tem področju bi, poleg spremembe definicije, morali povečati ozaveščanje Policije in tožilstva, da je to resno kaznivo dejanje, opozarja dr. Blaž Kovačič Mlinar.
Po njegovem mnenju namreč prav besedna grožnja ekskalira v nasilno kaznivo dejanje. Zato je potreben poziv državi, naj tudi s spremembo zakonodaje poskrbi, da bo tudi organom pregona jasno, kaj sovražni govor pomeni in kakšne posledice lahko ima.
KOMENTARJI (606)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.