Slovenija

Golob o možnosti nacionalizacije energetskih podjetij. Bo prvi na vrsti Geoplin?

Ljubljana, 27. 09. 2022 09.25 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
STA, Ni.Š.
Komentarji
908

Po šestih urah so poslanke in poslanci končali razpravo o predlogu rebalansa letošnjega državnega proračuna. Po besedah premierja Roberta Goloba je predlog dobra popotnica za zaključek tega leta in za to, da bo Slovenija skozi energetsko krizo prešla s čim manj praskami. Že v kratkem je za zagotavljanje oskrbe z energijo možna nacionalizacija katerega od energetskih podjetij, je dodal. Po neuradnih informacijah bi država lahko prihodnji mesec dokapitalizirala Geoplin, ki je največji trgovec z zemeljskim plinom pri nas.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Nacionalizacija geoplina
    02:42
    Iz 24UR: Nacionalizacija geoplina
  • Iz SVETA: Marjan Eberlinc o energetskem trgu
    05:26
    Iz SVETA: Marjan Eberlinc o energetskem trgu
  • Iz SVETA: Ali bo Slovenija zaradi krize pod okrilje vzela energetsko podjetje?
    02:38
    Iz SVETA: Ali bo Slovenija zaradi krize pod okrilje vzela energetsko podjetje?

Premier Robert Golob je v nastopu pred poslanci na današnji seji DZ spomnil, da energetska kriza prinaša s seboj tudi posebnosti na evropski ravni, ki jih nihče ni mogel predvideti. Omenil je nedavno nacionalizacijo največjega nemškega uvoznika plina Uniper. Zato je vlada v B bilanci proračuna, to je na računu finančnih terjatev in naložb, rezervirala 750 milijonov evrov za dokapitalizacijo energetskega sektorja, če bo ta potrebna.

Po neuradnih informacijah bi država lahko prihodnji mesec dokapitalizirala Geoplin, ki je največji trgovec z zemeljskim plinom pri nas.
Po neuradnih informacijah bi država lahko prihodnji mesec dokapitalizirala Geoplin, ki je največji trgovec z zemeljskim plinom pri nas. FOTO: Bobo

Čisto možno je, tako Golob, da bo v kratkem, v roku naslednjega meseca, morala tudi Slovenija nacionalizirati kakšno podjetje. "Ne gre za socializem ali komunizem, ampak reševanje energetske krize in zagotavljanje stabilne oskrbe z energenti," je dejal premier.

Vlada je v B bilanci proračuna, to je na računu finančnih terjatev in naložb, rezervirala 750 milijonov evrov za dokapitalizacijo energetskega sektorja, če bo ta potrebna.
Vlada je v B bilanci proračuna, to je na računu finančnih terjatev in naložb, rezervirala 750 milijonov evrov za dokapitalizacijo energetskega sektorja, če bo ta potrebna. FOTO: Shutterstock

S predlogom rebalansa se letošnji odhodki državnega proračuna povečujejo za okoli 600 milijonov evrov ali približno štiri odstotke na 14,6 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 12,5 milijarde evrov, kar je približno milijardo evrov oziroma okoli devet odstotkov več, kot je predvideno zdaj. Državna blagajna naj bi tako leto končala z nekaj več kot dvema milijardama evrov primanjkljaja.

Kot je slišati neuradno, bi lahko imel premier Golob v mislih veletrgovca s plinom Geoplin. Namreč, včeraj je skupščina podjetja nepričakovano zamenjala vodstvo družbe. Namesto odpoklicane Vanje Lombar, ki je bila imenovana v začetku leta, je za petletni mandat za poslovodjo imenovala Aleša Zupančiča, so sporočili iz družbe. Do menjave prihaja v času, ko je Geoplin ob trenutni energetski krizi eden od osrednjih akterjev, ki bo igral bistveno vlogo pri zagotavljanju energetske oskrbe v prihajajočih mesecih.

Takšen rezultat pri primanjkljaju je glede na razmere zelo dober, je ocenil Golob. Poraba in primanjkljaj bosta po njegovih besedah ob koncu leta morda celo nižji. "A v tem rebalansu se že kažejo obrisi za 2023, ko ne bomo imeli sreče, da bi lahko tako uravnoteženo načrtovali proračun," je ugotavljal predsednik vlade.

Predlagani rebalans je sicer Golob označil z besedami tehnični popravek, aktualizacija tekočega proračuna in skupni proračun prejšnje in nove vlade, saj je do prenosa oblasti prišlo na polovici leta. Polletji sta sicer po njegovih navedbah zelo različni. Prvo je zaznamoval izrazito povečan priliv davčnih prihodkov iz domače potrošnje, v drugi polovici leta pa se bodo obveznosti, sprejete v prvi polovici leta, in tiste, ki bodo uveljavljene jeseni, izdatno povečale.

Poslanci bodo o rebalansu proračuna glasovali v sredo.

V proračunski rezervi je po novem predvideno za 430 milijonov evrov sredstev, pretežno za soočanje z energetsko draginjo, je dejal premier. Od tega je 340 milijonov evrov namenjenih za ukrepe za prebivalstvo in gospodarstvo, ostalo pa bo šlo za uskladitev plač in regresov v javnem sektorju.

Vlada skuša v predlaganem rebalansu zaokrožiti dve trenutni krizi

Ena je epidemija covida-19 in s tem povezani ukrepi. Velik del teh ukrepov je bilo prisotnih v prvi polovici leta, z nekaj rezerve jih vlada pričakuje tudi v prihajajoči jeseni in zimi. Po drugi strani je zdaj tu energetska kriza, ki se je, tako Golob, nakazovala že v 2021, z rusko agresijo na Ukrajino pa je eskalirala v najhujšo tovrstno krizo v Evropi po drugi svetovni vojni.

Tretji dejavnik pa je po besedah predsednika vlade ta, da je na podlagi načrta za okrevanje in odpornost ter zaključevanja izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014-2020 letos in v 2023 načrtovano zelo veliko investicij. V rebalansu je njihova raven pri nekaj manj kot dveh milijardah evrov.

Čeprav obstajajo različni pogledi, ali bo Sloveniji letos uspelo vse te investicije izvesti, je dolžnost vlade po Golobovih pojasnilih ta, da jih načrtuje v višini, kot so bile obveznosti zanje prevzete. Konec leta bo pokazal, ali smo bili pri izvedbi tako zelo ambicioznih načrtov res uspešni in ali je absorbcijska sposobnost vseh akterjev dejansko tako velika, je pripomnil.

Finančni minister Klemen Boštjančič, ki je predlagani rebalans podrobneje predstavil, je medtem ponovil že večkrat pojasnjene razloge zanj. Med temi je izpostavil predvsem dodatne obveznosti, sprejete po potrditvi veljavnega proračuna novembra lani. Rebalans tako po njegovih pojasnilih predstavlja prilagoditev aktualnim razmeram in dejanskim potrebam. Zagotavlja plačilo že sprejetih obveznosti, k niso imele zadostnega kritja, in predvideva pravice porabe za ukrepe do konca leta.

Največja rast odhodkov je po politikah predvidena za intervencijske programe in ukrepe, plačila v proračun EU, varovanje okolje in okoljsko infrastrukturo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podjetništvo in konkurenčnost, obrambo in zaščito, trg dela in izobraževanje. Ob povečanih prihodkih in odhodkih se potrebna zadolžitev za potrebe izvajanja proračuna glede na veljavni proračun zmanjšuje za nekaj več kot milijardo evrov na okoli 4,5 milijarde.

Tudi po Boštjančičevih besedah vlada dopušča možnost, da celoten obseg porabe, ki izhaja iz rebalansa, ne bo uresničen v celoti. Ker pa je treba z javnofinančnimi predpisi pri načrtovanju izdatkov upoštevati vse že prevzete obveznosti, ki izhajajo iz veljavnih predpisov, ni dopustno, da se na podlagi predvidevanj odhodki ne načrtujejo v zadostni višini, je dejal v luči kritik fiskalnega sveta o neracionalnem načrtovanju odhodkov.

Opozicija kritična do rebalansa, za koalicijo ustrezen

Poslanske skupine opozicijskih poslanskih skupin so po pričakovanjih kritične do predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna. Očitajo mu predvsem pomanjkanje razvojne naravnanosti, opozarjajo na primanjkljaj, ne strinjajo se z načrtovanimi spremembami davčne zakonodaje. Poslanci koalicijskih strank mu napovedujejo podporo. "Predlog rebalansa ni niti razvojno naravnan, niti ni ciljno usmerjen," je opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS). Z njim se namreč sredstva za investicije zmanjšujejo, še posebej za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije. "Na področju investicij ste resnično slabi gospodarji," je opozorila in menila, da rebalans kljub zmanjšanju investicij ni varčevalen.

Vladi je očitala tudi slabo črpanje evropskih sredstev, kot enega ključnih problemov obravnavanega rebalansa pa izpostavila primanjkljaj. Ta naj bi se po predlogu sicer znižal na nekaj več kot dve milijardi evrov, a kot je izračunal fiskalni svet, bo od tega 1,7 milijarde evrov ustvarjenega zgolj v zadnjih štirih mesecih leta. "Sprašujemo se, kako," je vprašala poslanka.

Poslanci opozicijskih SDS in NSi so do predloga rebalansa kritični. V razpravi so mu očitali predvsem pomanjkanje razvojne naravnanosti, opozarjali so na primanjkljaj in slabo črpanje evropskih sredstev, hkrati pa nasprotovali načrtom vlade, da razveljavi spomladi sprejete razbremenitve pri dohodnini.

Do predloga rebalansa so kritični tudi v poslanski skupini NSi, a mu po besedah poslanca Jožefa Horvata ne bodo nasprotovali. Do konca leta je le še nekaj mesecev, bolj pomembni se jim zdijo proračunski načrti za naprej. "Rebalansu ne bomo nasprotovali, veselimo pa se razprave ob predlogu proračuna za naslednje leto," je dejal Horvat.

Jernej Vrtovec (NSi) je zanikal besede finančnega ministra Boštjančiča, da je rebalans potreben, ker je prejšnja vlada delila predvolilne bonboniere. "Vsi v preteklosti sprejeti ukrepi so bili zagotovo sprejeti z dobrim namenom za pomoč gospodarstvu in ljudem," je dejal. Ob tem je izrazil prepričanje, da bi v primeru, da spomladi ne bi bilo parlamentarnih volitev, vsaka vlada najpozneje v maju prilagodila proračun razmeram energetske krize.

V koaliciji menijo, da se vlada z rebalansom ustrezno odziva na aktualne zahtevne in negotove razmere. "Odgovarja na izzive časa, ki jih prinaša energetska kriza," je dejal Borut Sajovic (Svoboda) in dodal, da rebalans ne pozablja na tiste, ki so v tej državi najbolj ranljivi, ter jim namenja zadostna sredstva. Ob tem je zagotovil, da noben resor ne bo dobil manj sredstev, kot jih potrebuje za izvedbo ključnih načrtovanih aktivnosti do konca leta.

V SD bodo po besedah Bojane Muršič rebalans soglasno podprli. Potreben je zaradi inflacije in splošne draginje, predvsem pa zato, ker je morala nova vlada v odhodkih upoštevati tudi več kot milijardo evrov izdatkov, ki jih prejšnja vlada ni vključila v proračun, je dejala.

Podobno je dejal Milan Jakopovič (Levica). "Rebalans proračuna, ki je pred nami, v veliki meri odraža odziv na nestabilne razmere od sprejema proračuna za leto 2022," je dejal in tudi on spomnil na energetsko krizo in rastočo inflacijo, pa tudi na še vedno nestabilne razmere v zdravstvu zaradi nadaljevanja pandemije covida-19, neuspešnost črpanja evropskih sredstev, upadanje realnih plač in druge aktualne težave.

Številni so se ozrli že v prihodnja leta. Proračun za leto 2023 bo moral dosledno upoštevati zaveze iz koalicijskega sporazuma, je dejal Jakopovič in zahteval več sredstev za javno zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, znanost, raziskovalno dejavnost in kulturo ter za gradnjo dostopnih stanovanj.

Suzana Lep Šimenko je spomnila na načrtovane spremembe pri dohodnini, ki jih je v ponedeljek potrdila vlada, ter opozorila, da gre za razveljavitev res dobrih ukrepov, ki jih je letos spomladi sprejel DZ. Ljudje morajo biti za svoje delo spodobno plačani, davčna, družinska in socialna politika pa morajo biti naravnane v smeri, da se bo ljudem splačalo delati, je zahtevala.

"Napovedovanje povečanih davčnih obremenitev za tiste, ki v Sloveniji dodatno ustvarjajo, zagotovo ni dobro," pa je opozoril Vrtovec. Predlog davčnih sprememb, ki jih je v ponedeljek potrdila vlada, je poslance NSi negativno presenetil, v proračun se namreč letos kljub zadnjim spremembam zakona o dohodnini steka več davkov.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (908)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

disorderliness
28. 09. 2022 09.35
-1
Jest bi nacionaliziral gozdove in odredil sečnjo. Geoplin bi pa, ali bi se preusmeril na trgovanje in proizvodnjo z biomaso, ali pa propadel. Da bi pa biomasa postala tržno zanimiva, bi bilo treba itak najpreje naviti trošarine za plin in kurilno olje vsaj na 5€ po kilogramu.
zelo star kavkaški ov?ar
28. 09. 2022 09.31
-8
Kaj je naslednje predvideno za nacionalizacijo?
28. 09. 2022 09.10
+2
sedaj ko ne pade več v blagajno sds po pomoč države
brezveze13
28. 09. 2022 08.58
-3
bo treba skopat kakšno skrivno mesto kot nekoč v primeru obvezne oddaje , tako so delali 46 setega
Kristjan Rebec
28. 09. 2022 08.50
-4
Sedaj je svoboda in bomo začeli kot se začne po vojni vse znova tudi toplo vodo bomo pogruntali.
Victoria13
27. 09. 2022 21.55
-5
Golob povsod širi svoje lovke....
nonac
27. 09. 2022 21.55
+5
Pa na elektrogospodarstva z enormnimi plačami menda tudi lahko računamo, da se bodo z nižanjem cen elektrike bolj približali delavcem v gospodarstvu na minimalcu?
reakcionar
27. 09. 2022 21.53
-1
Druga Švica? Prej bi rekel stara dobra Češkoslovaška, tam nekje v letih svinčenega komunizma.
papi1
27. 09. 2022 21.49
+2
In začenja se plenitev privatne lastnine. Že videno po 2.sv. vojni.
za naše
27. 09. 2022 21.43
+1
Res bolje za Akrapoviča ,Boscarola in podobnih uspešnih Slovencev, da spakirajo v sosednjo državo ,ker Slovenija je povrjena 70 let ,nazaj s temi kekci ,ki so izvolili to rddčo oblast!
piljan
27. 09. 2022 21.44
+3
Nihče ne bo šel sveči,jim je tukaj prelepo.
za naše
27. 09. 2022 21.51
-4
Komunistek piljan ,tebi je zda lepo ,ker ti je socialka ostala
piljan
27. 09. 2022 21.55
+6
Svečka,da kupim tebe je še sociala preveč.Si totalno nesposoben,brez vsake dodane vrednosti.Samo ubogi cvileš.
St. Gallen
27. 09. 2022 21.35
-6
Svica-CZ 2:0 ...bravo nasi
ZIPPO
27. 09. 2022 21.30
+8
Golob bo nacionaliziral Geoplin, ki je največji dobavitelj pri nas. Zgodi se lahko, da bodo pipe plina zaprli, če bo prišla komanda iz Bruslja.
Arhaist_1
27. 09. 2022 21.23
+1
Zgodba se ponavlja. Aja a ni zadaj spet bavcar!!! Spet bodo pokradli in nihce ne bo sedel. Pa kako je narod gl up res nimam besed, gledate vsi pa nam pred ocmi javno kradejo… premalo nas je da bi kaj nardili se trenutno… ostali pa kavc tv pivo in pravijo ME NE ZANIMA… najlazje si je zatisnit oci pred reanico in ziveti v lazi.
ZIPPO
27. 09. 2022 21.15
+10
Tole ne bo dobro. V vse kar se je država vtaknila, je šlo v maloro.
Bolfenk2
27. 09. 2022 21.10
+4
Ko gledaš to Svobodo, pomanjkanje vsega, visoke cene, dvigovanje davkov, migrante, ki se klatijo že kar po avtocestah se mi upravičeno toži po zlatih časih Janševe diktature.
patria
27. 09. 2022 21.17
+3
Zvestim volivcem sds-a se v vsakem primeru toži po JJ. Ne glede na policijsko uro, zaprta otroška igrala, zaprtje občin, ponizevanja, aroganca, prepovedi, grožnje, kazni........ja. nihče normalen tega obdobja ne pogreša.
reakcionar
27. 09. 2022 21.08
-2
Zvezda se jim je prikazala..............rdeča zvezda!!!
reakcionar
27. 09. 2022 21.07
+1
Še kako prav je imel Tomašič na Novi......diši po letu 1945! Rdeča nevarnost! Nacionalizacije, centralno planiranje, kvote, centralizacija moči v rokah države........
FPVSLO
27. 09. 2022 20.54
+8
Komunisti in energetika. Rezultat je bil TES. Insolventen ze po nekaj letih. Planirajo nove uspehe?
piljan
27. 09. 2022 20.56
+4
Pssstttt ne govori tako za puklavega janiza.Ni lepo.
matija888
27. 09. 2022 20.50
+8
Violeta Tomič iz Levice v nagovoru Venezuelcem: vztrajajte na začrtani poti, vi ste naša luč!
Bolfenk2
27. 09. 2022 21.12
+4
Po Golobovi vladi bomo še zavidali Venezuelcem na njihovem standardu.
Mmmmmmmn
27. 09. 2022 20.41
-4
Prvi na vrsti bo naš vse čestitke mamo to