Golob napovedal možnost predaje nezakonitega orožja brez pravnih posledic

Na seji državnega zbora, na kateri na zahtevo koalicije in opozicije razpravljajo o varnostnih razmerah v jugovzhodni Sloveniji, je predsednik vlade Robert Golob spregovoril o predlogih, ki jih je minuli teden potrdila vlada za zagotovitev večje varnosti na varnostno tveganih območjih. Kot je dejal, so spremembe nujne, da pa dopušča možnost, da v parlamentarnem postopku poslanci najdejo še boljše rešitve v smislu, da jih bodo bolje uokvirili v naš ustavni red.

V svojem nagovoru se je osredotočil na tri področja - kako povečati varnost vseh državljanov, kako imeti bolj učinkovito kaznovalno politiko do prekrškarjev, bolj učinkovit pregon kriminalnih dejanj in na kak način zagotoviti, da se bodo določeni vzorci prenehali izvajati, ter občutkom nedotakljivosti "v katerem živi sicer majhna, pa vendar zelo vidna skupnost na območju jugovzhodne Slovenije in katera je prepričana, da se jim zaradi socialne pomoči ne more zgoditi nič in jim je dovoljeno vse".

Kot je dejal, so spremembe nujne, dopušča pa možnost, da v parlamentarnem postopku poslanci najdejo še boljše rešitve.

"Prva tema, povezana z varnostjo, je povezana s tem, da se čim hitreje lahko zaseže orožje," je v državnem zboru dejal Golob ter poudaril, da tu ne gre za represivne ukrepe, temveč za preventivo: "Da se orožju ne dovoli uporabe in razkazovanja ter da lahko Policija, če pride do verjetnosti, da bi lahko z orožjem ogrožali življenje ali zdravje drugih ljudi, ukrepa učinkovito in hitro, tudi brez sodne odredbe."

Dodal je, da ne gre za pregon posedovanja orožja ter da zgolj zaradi posedovanja vstop v stanovanje tudi ne bo mogoč. "Bo pa vstop mogoč takrat, ko se bo ocenilo, da obstaja ogroženost zdravja ali življenja. V takem primeru se lahko takšno orožje zaseže - ne gre za hišno preiskavo, temveč za zaseg orožja," je dodal.

Premier je izpostavil, da so posledice dogodkov, v katere je vpleteno strelno orožje, velikokrat tragične ter poleg dogodkov čez lužo navedel tudi primere iz naše sosedščine - Srbijo in Avstrijo.

Ob tem je zato napovedal, da bodo v najkrajšem možnem času na vladi potrdili zakon, "na podlagi katerega bo šel množičen poziv za predajo ilegalnega orožja". "Vsem, ki doma posedujejo ilegalno orožje, želimo dati priložnost, da še pred nastopom Šutarjevega zakona, to orožje Policiji izročijo brez pravnih posledic, da se tega orožja znebijo," je dejal in dodal, da bodo po preteku določenega obdobja, od Policije pričakovali, da v primerih zaznave nedovoljene uporabe orožja, deluje učinkovito in hitro.

Glede predlagane zaostritve kaznovalne politike do določenih kaznivih dejanj je Golob ocenil, da se je prevečkrat zgodilo, da se je namesto žrtve ščitilo storilca. Tudi zato zdaj predlagajo, da se pregon kaznivih dejanj povzročitve lahke telesne poškodbe in poškodbe ob uporabi orodja ali nevarnih predmetov začne po uradni dolžnosti. "Ni več na žrtvi, da je ona tista, ki sproža ali celo umika zahtevo po pregonu, ampak morajo to opraviti uradni državni organi. Zato jih imamo, da zaščitijo žrtve," je dejal.

Dokazi kot so videoposnetki, pa morajo v takih primerih veljati kot dovoljeni, je poudaril. "Ne morem pričakovati od nezavestne žrtve, da bo ona identificirala storilca," je ponazoril in dodal: "Nasilništvu moramo reči ne."

Glede pregona bagatelnih kaznivih dejanj, pa je navedel, da je tožilstvo že pred časom ugotovilo, da je pregon bistveno dražji od škode, ki so jo povzročili, zato večina teh dejanj ostane ne samo nekaznovanih, ampak tudi neprocesiranih. V ta namen se bo dejanje majhnih kraj prekvalificiralo v prekršek, ki bo kaznovan z globo, tudi na denarni socialni pomoči, če ne bo drugih sredstev in premoženja in v kolikor tudi tega ne bo, bo sankcionirana z nadomestnim zaporom, je povzel.

"Verjamem, da je to eden od ključnih elementov zakona, s katerim bomo prav v jugovzhodni Sloveniji prekinili z objestnostjo, za katero si upam trditi, da je bila eden od glavnih razlogov, ki je tudi pripeljala do uboja v Novem mestu," meni Golob.

Izpostavil je tudi zaščito mladoletnih mam in njihovih otrok, ki so po njegovih besedah največje žrtve sedanjega stanja. "Razlog za to je žal sistem državnih socialnih pomoči, sistem otroških dodatkov, po katerih je zakoniti zastopnik za otroka mladoletne mamice nekdo, ki je seveda polnoleten, dostikrat sploh ne iz njene družine. Ta tokokrog, tudi finančni, je treba prekiniti," je bil jasen premier. Zakoniti zastopnik za otroka mladoletnic bo lahko izključno Center za socialno delo do odločitve sodišča, potem pa lahko sodišče odloči drugače.

Premier je prepričan, da ko bodo začeli izvajati cel ta set ukrepov, "bodo nasilneži spoznali, da niso več nedotakljivi, bodo mali tatovi spoznali, da niso več nedotakljivi in bodo tisti polnoletni, ki izkoriščajo svoje mladoletne otroke za ustvarjanje lastnega bogastva, tudi ugotovili, da je dovolj".

V Pravni mreži za varstvo demokracije opozarjajo, da ukrepi iz Šutarjevega zakona predstavljajo resen poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, zaradi česar jih ne bi smeli sprejemati brez resne razprave. Pri več ukrepih se tudi odpira vprašanje njihove skladnosti z ustavo. Poslance pozivajo, da predloga zakona v takšni obliki ne sprejmejo.

Predlog po mnenju pravne mreže vzbuja resne pomisleke že zaradi hitrosti in tajnosti njegove priprave. Prav tako posega na več različnih pravnih področij, glede na obseg in težo predlaganih sprememb pa bi bilo nujno treba izvesti razpravo z relevantnimi deležniki, strokovno javnostjo in civilno družbo, so prepričani. Z vidika načela pravne države je tudi nedopustno, da se tako obširni in resni represivni ukrepi sprejemajo in uvajajo ad hoc in kot "poskus" brez resnega premisleka. To velja še toliko bolj, ker številni ukrepi resno posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine ter jih zmanjšujejo, so dodali.

Predlog zakona med drugim širi nabor možnosti, kdaj lahko Policija brez odredbe sodišča vstopi v tuje stanovanje. V pravni mreži ob tem opozarjajo, da je stanovanje in z njim povezano varstvo posameznikove zasebnost ena najbolj varovanih ustavnopravnih dobrin, posegi izvršilne veje oblasti brez predhodnega sodnega nadzora pa morajo biti zato posebej omejeni.

Od ukrepov, ki širijo naloge in pooblastila Policije, je z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin po njihovem mnenju posebej problematičen tudi ukrep, ki uvaja možnost uporabe tehničnih sredstev na varnostno tveganih območjih. Ocenjujejo, da je določba o tem pomensko preširoka in preveč nedoločna.

Poleg ukrepov, ki širijo naloge in pooblastila Policije, so po navedbah pravne mreže še zlasti problematični ukrepi na področju pravosodja oziroma kaznovalnega prava, saj bistveno posegajo tako v materialno kot tudi v procesno kazensko zakonodajo. Še posebej pa so problematični ukrepi, ki predvidevajo odstop od določb kazenskega zakonika. Določbe so po njihovem mnenju sporne tako z vidika pravne varnosti in predvidljivosti ter načela zakonitosti v kazenskem pravu kot tudi z vidika načela enakosti.

V zvezi z začasno spremembo lažjih oblik tatvine in poškodovanja ali uničenja tuje stvari v prekrške pa izpostavljajo nesorazmerne zneske glob glede ne znesek odtujene ali poškodovane stvari.

V pravni mreži opozarjajo, da morajo vsi ukrepi, ki lahko predstavljajo resen poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, prestati tudi t. i. strogi test sorazmernosti, po katerem je treba presoditi, ali je konkretna zakonska ureditev primerna, nujna in sorazmerna v ožjem smislu. Ob preučitvi predloga zakona pa ugotavljajo, da je bila ta presoja pri posameznih predlaganih ukrepih pomanjkljiva oziroma je sploh ni bilo, pri čemer številni ukrepi najverjetneje ne bi prestali presoje njihove ustavnosti, so še zapisali.