Breznik opozoril na rast inflacije, Golob zagotovil uvedbo obvezne božičnice

Opozicijski poslanec Franc Breznik je predsednika vlade Roberta Goloba opozoril na padec konkurenčnosti gospodarstva na nekaterih lestvicah, na padec industrijske proizvodnje, padec gospodarske rasti in na rast inflacije. Prebral je del pisma, ki ga je predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik poslal Golobu in v katerem ga poziva k izboljšanju poslovnega okolja, ter sam premierja vprašal, s katerimi ukrepi bo vlada dvignila gospodarsko rast in blaginjo.

Glede Pečečnikovega zapisa je Golob dejal, da pismo kateregakoli posameznika ne more biti nad uradnimi statističnimi podatki. "Razumem, da je to njegov pogled, govorimo o enem najbogatejših Slovencev, ki si je pošteno prislužil svoje premoženje /.../ A mi nismo vlada najpremožnejših Slovencev, smo vlada vseh Slovenk in Slovencev. Naša naloga je, da poskrbimo za socialno blaginjo vsakega državljana in za tiste, ki sami ne morejo poskrbeti zase," je poudaril.

Golob verjame, da marsikateri direktor ali lastnik ne razume dejstva, da so največji kapital vsakega podjetja zaposleni. "Ko jim realno raste standard, ker jim rastejo plače, so bolj motivirani in produktivni, zato ima tudi on več od njih," je opisal. Medtem so dobički v gospodarstvu zadnja tri leta rekordni. "Ker so zaposleni tako v zasebnem sektorju kot v javnem največje bogastvo in največji kapital, vam že zdaj povem, da bo božičnica za vse obvezna," je navedel.

Na vprašanje koalicijskega poslanca iz vrst SD Janija Prednika glede nadaljnjih ukrepov vlade za omejitev draginje in rasti inflacije, za zmanjšanje obdavčitve dela ter za prenos bremena na premoženje in pri tem glede neizpolnjene vladne obljube o obdavčitvi premoženja pa je Golob odgovoril, da se zaradi podražitev, zlasti hrane, pripravljajo novi ukrepi, s katerimi bodo posegli na področje oblikovanja cen hrane.

"V preteklosti smo že bili uspešni, če bo treba, bomo to ponovili, tudi regulacijo cen. Opažamo, da samo na tem področju cene ponovno rastejo nebrzdano. Hkrati verjamem, da bomo s tem, ko povečujemo realne prihodke zaposlenih in upokojencev, uspeli omiliti to stisko," je dejal. Za to sta po njegovem tudi namenjeni tako božičnica za vse kot božičnica za upokojence. "To je naš odgovor na padec življenjskega standarda zaradi draginje," je dodal.

Goloba žalosti, da so se cene hrane najbolj, za četrtino dvignile v kategoriji goveje in telečje meso, v kateri smo Slovenci samooskrbni. V letih 2022 in 2023 so ukrepi na področju zajezitve cen hrane po njegovem bili uspešni, sedaj jih bodo v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom nadgradili. "To pa zato, da poskrbimo, da kdorkoli v proizvodni verigi mesa, ki danes neupravičeno služi, tega ne bo več mogel početi," je orisal.

V Sloveniji je po njegovih besedah nacionalna tradicija, da želi vsak imeti lastno nepremičnino. Pri snovanju načrtov za njihovo obdavčitev se je pokazalo, da bi ta lahko marsikomu povzročila krivico. "Zato smo to vprašanje opustili, dokler evidence ne bodo ustrezne," je povzel. Ker niso mogli uvesti obdavčitve premoženja, so po njegovih navedbah stopili nazaj tudi pri nekaterih ostalih davčnih ukrepih, kot je denimo področje normirancev.

"To bi se moralo uveljaviti kot paket. Da bi hkrati zmanjšali obremenitev plač. Ker vemo, da tega ne bo, se vračamo na prejšnje stanje pri normirancih in uvajamo božičnico kot delno razbremenitev plač. Božičnica to tudi v resnici je. V prihodnjih letih bodo vsi prepoznali božičnico kot razbremenitev stroška dela," je prepričan.

Premier je v odgovoru Brezniku spomnil, da je do zastoja v gospodarski rasti prišlo zaradi potez ZDA. "A že v drugem četrtletju so za Slovenijo podatki bistveno bolj obetavni marsikje drugje, še posebej pa pri tistih članicah, po katerih se tako radi zgledujemo," je dejal. Slovenija ima zmerno rast, zmerno inflacijo, ki pa v tem trenutku še ostaja težava, in imamo padajoč javni dolg. "To je uravnotežen razvoj celotne družbe in s tem bomo nadaljevali," je povedal.

Vlada na uravnotežen razvoj po njegovem stavi zato, ker prinaša dvig zaposlenosti, pri čemer je Slovenija v mandatu te vlade ves čas med evropskimi rekorderkami, zmanjševanje javnega dolga, kar se v času prejšnje vlade ni zgodilo, največje bonitetne agencije pa so državi prvič izboljšale obete, kar prinaša stroške zadolževanja in nižje obresti. "In to zaradi dobrih fiskalnih politik te vlade, o čemer govori cel svet," je dodal premier.

Medtem ko oskrbnina v domovih za starejše, še zlasti v domovih s koncesijo, lahko danes znaša tudi 1700 evrov mesečno, jo zakon o dolgotrajni oskrbi od decembra omejuje na višino zagotovljene pokojnine za 40 let dela. Ta letos znaša 782 evrov.

"Naši dedki in babice si zaslužijo dobro delujoč sistem. Poskrbeti za starejše je nekaj, kar vlada mora narediti," je predsednik vlade poudaril v odgovoru na poslansko vprašanje Janeza Ciglerja Kralja iz NSi. Zanimalo ga je, kako premier ocenjuje delo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca in kakšne usmeritve mu je podal do konca mandata.

Izpostavil je, da je dolgotrajna oskrba eden najbolj kompleksnih projektov v zgodovini Slovenije: "Verjetno tudi zato ni bila vpeljana že prej. In verjetno tudi zato nihče ni zagotovil sredstev zanjo. Mi smo jih." Sredstva zanjo se zbirajo na posebnem računu na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Čeprav se pri izvajanju projekta kdaj tudi zatakne, je odločen, da bo moral proces do konca leta delovati.

Po zakonu bo pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji mogoče koristiti od 1. decembra naprej. "Ta datum je že ves čas na časovnici," je spomnil. "Ne moreš odstavljati ministra, še preden se izteče rok za izvedbo naloge," je opozoril. 

Ob tem je spomnil, da se nekatere storitve dolgotrajne oskrbe že izvajajo: "Glavna stvar dolgotrajne oskrbe pa je, kako bomo poskrbeli za tiste, ki potrebujejo zdravstveno pomoč, ki so v domovih za ostarele ali doma in so danes odvisni od svojih družin."

Po novem zakonu, ki ga je sprejela vlada, bo za standardno oskrbo v dvoposteljni sobi v domovih starejših občanov postavljena kapica. "Kapica, ki je enaka minimalni pokojnini za polno delovno dobo. Na ta način bomo prvič dosegli, da bo vsak upokojenec, ki je oddelal 40 let pokojninske dobe, s svojo lastno pokojnino pokril plačilo v domovih," je dejal.

Poslanci NSi in SDS so namreč v DZ vložili interpelacijo ministra Maljevca. Očitajo mu nepregledno porabo in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti glede storitev dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike ter načeto zaupanje v ministrsko funkcijo.

Cigler Kralj je predlagal, da DZ o Golobovem odgovoru opravi razpravo. DZ bo o predlogu odločal v četrtek.

Slovenski državni holding (SDH) je v vseevropskem trendu povečevanja sredstev za varnost in obrambo v Evropi prepoznal poslovno priložnost, je na današnji seji DZ dejal premier Golob. V Sloveniji namreč obstaja grozd 135 naprednih tehnoloških podjetij, ki se je v zadnjih dveh letih povečal za trikrat. Podjetja so svetovno in evropsko konkurenčna, saj imajo znanje na različnih zaščitnih, obrambnih in varnostnih sistemih, ki ga druge države nimajo, je navedel.

Poleg tega, da imajo znanje in zaposlene, jim je skupno tudi to, da nimajo kapitala. Slednjega bo podjetjem zagotovil SDH, da bodo lahko dvignila proizvodnjo, ustvarila nova delovna mesta in dodano vrednost, ki bo poganjala blaginjo v državi, je dejal.

Delovanje državnega obrambnega podjetja Dovos je Golob pojasnil na primeru podjetja Valhalla Turrets, ki se ukvarja z razvojem in izdelavo daljinsko vodenih oborožitvenih sistemov. Ta je po besedah premierja tarča prevzema s strani tujega orožarskega koncerna, podjetje pa je zdaj v pogovorih s SDH, da "raje kot tujcu da priložnost naši državi".

Tuje ponudbe imajo po njegovih besedah na mizi tudi druga podjetja, zato je prav, da uspešna podjetja kapital najprej poiščejo v Sloveniji, od njihove rasti pa ima "nekaj tudi država". "To je zgodba podjetja Dovos in nič drugega," je dejal.

Odločitev o investicijah Dovosa ne bo sprejemala vlada, je zatrdil predsednik vlade. Prav tako pa SDH in Dovos nimata dostopa do proračunskih sredstev za obrambo, z njimi v celoti upravlja ministrstvo za obrambo in bo tudi v prihodnje, je zagotovil. Nakupi obrambne opreme pa se bodo izvajali po načelu vlada vladi, "da se ne more ponoviti tisto, zaradi česar so bili ljudje v preteklosti obsojeni", torej brez provizij in posameznikov, ki bi lahko ta denar porabljali tudi za politične namene.

Vprašanje glede Dovosa je premierju zastavil vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev iz vrst Demokratov Anže Logar. Med drugim mu je očital hitenje z ustanavljanjem obrambnega holdinga v nasprotju z razvitimi državami, kjer se takšni holdingi ustanavljajo znotraj vladnih struktur, kar omogoča tudi nadzor nad porabo javnih sredstev. Premierju je očital tudi, da ni predstavil analize, kot je obljubil na julijskem vrhu parlamentarnih strank. Zato je zahteval, da DZ o ustanovitvi Dovosa opravi javno razpravo.

Ob tem je izpostavil nizko zaupanje javnosti v vlado in postopke, ki jih zoper premierja in predsednika nadzornega sveta družbe za obrambo Dovos Damirja Črnčeca vodi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).

Golob se je na slednje odzval z besedami, da je KPK izjemno aktivna v času te vlade. "V naši stranki ni obsojenih kriminalcev, za razliko od ostalih strank, ampak o tem boste sami razmislili, kdo si zasluži biti član vaše stranke," pa je premier odvrnil Logarju.