Furs bo nadaljeval z izvršbami, Golob o rubežih: Ni več nedotakljivih

Potem ko je Finančna uprava RS (Furs) številnim dolžnikom delno ali v celoti zarubila denarno socialno pomoč, so na Centru za socialno delo (CSD) Novo mesto, kjer je bilo izdanih veliko sklepov o izvršbi, v sredo sicer menili, da bi moral Furs po zakonu o tem predhodno obvestiti CSD. Ta bi nato na podlagi socialnega položaja dolžnika presodil, ali se izvršba izvede ali pa se namesto tega dolžniku denarna socialna pomoč izplačuje v naravi.

A na Fursu so na podlagi svoje razlage Šutarjevega zakona prepričani, da jim izvršb predhodno ni treba pošiljati v presojo centrom. "Ker Furs sklepe, vključno s takšnimi, ki lahko posežejo na denarno socialno pomoč, izdaja dnevno, bi presojanje centrov za socialno delo, ali je potrebno izplačilo socialne pomoči delno ali v celoti v naravi, imelo lahko morebiten vpliv le na bodoča izplačila denarnih socialnih prejemkov," so na Fursu zapisali v današnji izjavi za javnost.

Vpliv na že izdane sklepe pa bi bil po prepričanju Fursa mogoč le, če bi centri za socialno delo o institutu izplačevanja v naravi odločali pred izvršitvijo sklepa. Ta možnost je namreč obstajala tudi pred sprejetjem Šutarjevega zakona, so zapisali.

Furs je sicer sezname sklepov, ki jih je izdal v zadnjih dneh, posredoval ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ne krajevno pristojnim centrom, kot to določa zakon, saj sam ne razpolaga s podatkom o tem, kateri je krajevno pristojni center.

V prihodnje bo Furs o tovrstnih izvršbah tedensko obveščal ministrstvo oziroma bo ravnal kako drugače, če se bodo z ministrstvom tako dogovorili, je v popoldanski izjavi za medije še povedal direktor Fursa Peter Grum. Potrdil je tudi, da se bodo s predstavniki ministrstva v kratkem sestali.

Zakon ne predvideva, da bi moral dolžniku ostati minimalen znesek socialne pomoči, je Grum odgovoril na trditve nekaterih, da Furs ne bi smel zaseči celotne denarne socialne pomoči. Nasploh meni, da "vsak, ki izvaja prekrške tako pogosto kot kršitelji, zoper katere smo ukrepali, ne sme dobiti denarne socialne pomoči, ker ne ravna v skladu s pravili te države".

V izjavi za javnost so na Fursu navedli tudi dopolnjene podatke glede izdanih sklepov o izvršbah. Skupno so od 8. januarja do danes izdali 1674 tovrstnih sklepov. Z njimi terjajo skupaj nekaj manj kot pol milijona evrov, izterjanih pa je bilo 126.260 evrov. Največ dolžnikov, in sicer več kot petina, je s področja novomeške finančne uprave, sledita ljubljanska in mariborska.

Skupno so sklepe izdali 1085 dolžnikom, kar pomeni, da je bilo za enega dolžnika lahko izdanih več sklepov, ker so nekateri po izdanih sklepih imeli že nove neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Po besedah Gruma gre sicer za dolžnike, ki pogosto izvajajo prekrške. Nekateri so sklep o izvršbi letos dobili že dvakrat.

Ta teden je Finančna uprava RS (Furs) po besedah premierja Roberta Goloba "več kot 1600 prestopnikom, ki so se počutili nedotakljive", zarubila tudi njihovo socialno pomoč.

Golob meni, da gre za velik mejnik, ki ga ne gre podcenjevati, saj je prvi korak k temu, da smo socialna država, ki bo pomagala pomoči potrebnim, hkrati pa "rekla ne tistim, ki to izkoriščajo in se ob tem počutijo nedotakljive".

"Ni več nedotakljivih," je dejal. To je sporočilo, ki ga vlada in koalicija dajeta vsem, "ki so se do zdaj obnašali neprimerno, izkoriščali našo dobroto, ob tem pa ustvarjali nered in nemir v državi". "Zdaj je pa čas, da začnejo živeti enako, kot živimo vsi Slovenke in Slovenci, odgovorno in urejeno," je sklenil.

Tudi namestnik vodje poslanske skupine Svobode Lenart Žavbi je v izjavi za medije v DZ izrazil zadovoljstvo, da se zakon izvaja "tako, kot smo si v DZ in v zakonodajnem postopku to predstavljali". In sicer tako, da "pravila igre" oz. zakonodaje veljajo za vse enako, je pojasnil. Samo na ta način bo po njegovem prepričanju dosežena maksimalna solidarnost med ljudmi.

Tudi sporočilo pristojnih organov ob operativnem izvajanju zakona, torej ob neizplačilu delov socialnih pomoči, je po oceni Žavbija ustrezno. Lahko pa se strinja s tem, da mora med centri za socialno delo in Fursom potekati še "kakšen dodaten usklajevalni sestanek".

Predstavniki Romov so v sredo opozorili, da nekateri dolžniki na bankah niso mogli dvigniti dela ali celotne denarne socialne pomoči, saj jim jo je zasegel Furs.

Ta je v zadnjih dneh na podlagi zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, t. i. Šutarjevega zakona, izdala 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Pri tem je izvršba dopustna tudi na denarno socialno pomoč. Sklepi so bili izdani dolžnikom iz celotne Slovenije in ne zgolj Romom, posamezni sklep o izvršbi pa sta prejela dolžnik in banka.

Na Centru za socialno delo (CSD) Novo mesto so ob tem za STA v sredo opozorili, da bi moral Furs o tem obvestiti krajevno pristojni CSD in pred takšno izvršbo pridobiti njegovo mnenje.

"Da, te izvršbe so posledica Šutarjevega zakona, ki določa, da se tistim prejemnikom socialnih pomoči, ki ne plačujejo glob, lahko socialne pomoči rubijo," je v izjavi po terenski seji vlade v Podčetrtku ob današnjem vladnem obisku dela savinjske regije dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Po njegovih podatkih centri za socialno delo, sploh novomeški, pravijo, da niso bili obveščeni. "Mi smo stopili v stik z njimi, stopili smo v stik tudi s Fursom, preverjamo pa zdaj predvsem, kako bomo v prihodnje poskrbeli za boljše obveščanje in tudi v tistih vidikih, kjer je lahko družina, ki se ji rubi, močno socialno ogrožena – kako lahko poskrbimo za manj socialno ogrožajoč ukrep," je dejal minister.

Prav danes so zato glede tega predlagali sestanek skupaj s Fursom in centri za socialno delo, da se pogovorijo, je še dodal minister.

Kot je v sredo povedal vodja CSD Novo mesto Alen Pust, iz Šutarjevega zakona izhaja, da mora Furs v tem primeru s sklepom o izvršbi obvestiti center za socialno delo, ki nato iz socialnega položaja dolžnika presodi, ali se lahko izvede izvršba oz. ali bi bilo namesto izvršbe bolj smiselno, da se dolžniku denarna socialna pomoč izplačuje v naravi. V tem primeru izvršba ne bi bila mogoča, bi pa lahko upravičenec denar prejemal zgolj v naravi in ne v denarju, kar pomeni, da bi se mu izplačeval v obliki konkretnih dobrin – na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.

Na ministrstvu so v odgovoru za STA glede tega navedli, da niti centri za socialno delo niti ministrstvo teh izvršb "v nobenem primeru ne bi mogli preprečiti, ker zakon tega ne predvideva".