Največ prahu je v zadnjem času dvignila napoved uvedbe obvezne božičnice. Po nekaterih ocenah bi takšna poteza stala kar 400 milijonov evrov, kritiki pa očitajo, da gre za predrago potezo za nabiranje volilnih glasov za vladajočo stranko. Premier Robert Golob je v oddaji 24UR ZVEČER poudaril, da je "božičnica nekaj, kar si ljudje zaslužijo in želijo in kar bodo tudi dobili". Dejal je, da danes božičnico vsako leto prejema približno 40 odstotkov zaposlenih v zasebnem sektorju. "Prav je, da dobijo vsi to priložnost in ne samo tisti, pri katerih se za to odločijo njihovi nadrejeni. Podatki, o katerih govorite, so žal ali pa na srečo pretirani, ne gre za tak znesek. Je bistveno manjši. In tretjič, ne uvajamo božičnice samo v letošnjem letu. Po zgledu pokojninske reforme, kjer prav tako božičnico za vse upokojence uvajamo za vsa leta naprej, torej postaja trajna pravica. Enako trajna pravica bo tudi božičnica ali 14. plača v gospodarstvu," je na vprašanje voditelja Uroša Slaka odgovoril Golob.
Božičnico bi vlada uvedla v predvolilnem letu, po zadnji raziskavi Mediane pa kar 76 odstotkov anketirancev meni, da gre za predvolilno potezo vlade. Premier je te očitke zavrnil: "Enkrat jo je treba vpeljati. Če bi jo vpeljali pred letom dni, bi mogoče bile evropske volitve ... Vedno so neke volitve, vedno je nekaj. Ampak ključno je, ali je ukrep trajen in ali je ukrep usmerjen v dobrobit ljudi." Ob tem je spomnil, da so božičnico vpisali že v koalicijsko pogodbo.
Ekonomist Marko Jaklič z ljubljanske Ekonomske fakultete je v eni izmed prejšnjih oddaj 24UR ZVEČER dejal, da bi ta predlog pomenil približno 700 milijonov dodatne proračunske luknje – 120 milijonov evrov za javne uslužbence ter 250 do 300 iz naslova manj pobranih davkov ter še približno 350 milijonov evrov za upokojence. To pa bi dvignilo proračunski primanjkljaj. "Štirje odstotki pomenijo, da te začne mednarodna finančna skupnost in tudi evropska komisija zelo podrobno spremljati. Lahko tudi otežuje ali pa draži zadolževanje. Mi se namreč s tem ukrepom zadolžujemo. Treba je vedeti, da politika ne deli svojega denarja, ampak deli naš denar," je dejal Jaklič.
Premier pravi, da ti izračuni ne držijo. "Primanjkljaj se iz proračunskih dokumentov, kot je lahko razvidno, ne bo povečal do številk, o katerih je bilo govora," je dejal in dodal, da vlada ves čas vodi "precej restriktivno fiskalno politiko". "Čas bo pokazal, da je ta bojazen neupravičena, ker delovanje te vlade do sedaj kaže ravno obratno," se je odzval na opozorila, da bi se lahko zaradi teh ukrepov poslabšala bonitetna ocena države.
Delodajalci se pri predlogu o božičnici sprašujejo, kaj bo ta obveznost pomenila za slabo stoječa podjetja. Premier se strinja, da je treba najti odgovor na to in preveriti, ali obstajajo izjeme od obvezne božičnice. In v katerih primerih bi se lahko neko podjetje temu odpovedalo? "Božičnica zagotovo ni namenjena temu, da bi zaposleni izgubljali delovna mesta. Zato je moj predlog, da takrat, ko bo večina zaposlenih prepoznala, da podjetje slabo stoji, se bo božičnici odpovedala zato, da ne bi potopila podjetja. Sem za to, da se v takšnem primeru božičnica ne izplača. Prostovoljna odpoved s strani delavcev se mi zdi upravičena. To je način, kako se vzpostavi tudi socialni dialog znotraj podjetja," pravi Golob.
V pogovoru sta se sogovornika dotaknila tudi številnih drugih aktualnih tem – od napovedanih sprememb za normirane s.p.-je, uvedbe dolgotrajne oskrbe, hišne preiskave pri Alešu Hojsu, do prepovedi vstopa v državo Miloradu Dodiku. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v zgornjem videu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.