Golob o dolgotrajni oskrbi: Ne bomo se ustavili

Po besedah predsednika vlade Roberta Goloba so imeli odkrit pogovor z vsemi deležniki, ki so zadolženi za pripravo in izvajanje nalog dolgotrajne oskrbe. Strinjali so se, da mora projekt teči v skladu s časovnico, pri čemer pa ne pričakujejo, "da bo v celotni državi s prvim dnem možno, da bi vsak uporabnik dobil enako kvalitetno storitev". Kot je namreč izpostavil, "gre za prevelik projekt, da bi bilo to možno".

"Imamo nekatere dobre zgodbe, nekatere regije, ki hitreje napredujejo, imamo nekatere, ki žal še šepajo, ampak odločenost vseh deležnikov je skupna, to bomo izpeljali," je bil odločen.

Kot je še dejal, je bil današnji sestanek prvi v takem formatu, čez mesec dni pa se bodo dobili ponovno. "In takrat bomo lahko ponovno ocenili, koliko smo bili uspešni pri odpravi ozkih grl. Do takrat bo pa delo potekalo v skupinah," je dejal Golob.

Na vprašanje, ali je sam zadovoljen s trenutnim funkcioniranjem dolgotrajne oskrbe, pa je dejal, da so točno to vprašanje zastavili udeležencem posveta. "In eden od zaključkov je bil, da so ne glede na medijsko sliko razmere v sistemu boljše," je dejal, a dodal, da to niso njegove besede, da je sam danes zlasti poslušal.

Dodal je, da so prišli do enega zaključka: "Ne smemo in ne bomo se ustavili, projekt mora teči v skladu s časovnico." Kot je ob tem opozoril, je projekt zelo obsežen, nekatere regije pa da napredujejo hitreje od drugih.

"Sestanek je prvi, nikakor ne zadnji. Čez mesec dni se dobimo ponovno in takrat bomo lahko ponovno ocenili napredek. Do takrat pa bo delo potekalo v skupinah. Vsaka skupina se bo ukvarjala s svojim področjem, da bomo lahko izzive tudi ciljno naslavljali," je še povedal premier.

Kočevski župan Gregor Košir je potrdil, da so se zelo odkrito pogovorili o nekaterih še odprtih vprašanjih. V občinah si željo, da bi čim prej dobili enoten informacijski sistem, ki ga bodo na področju dolgotrajne oskrbe uporabljali centri za socialno delo.

Želijo si, da bi bile čim prej izdane odločbe o pravici do dolgotrajne oskrbe na domu, da bi videli, koliko bo upravičencev in bi lahko predvideli, koliko bo potrebnega dodatnega kadra. Občine in izvajalci bodo namreč potrebovali nekaj mesecev, da se bodo prilagodili, je opozoril.

Informacijski sistem je po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca trenutno v fazi testiranja in bo zaživel v kratkem. V vmesnem obdobju pa so se s centri za socialno delo dogovorili za izdajanje odločb preko informacijskega sistema Krpan.

Po njegovih besedah tako zaradi tega ne prihaja do bistvenih zamud, prve odločbe o pravici do dolgotrajne oskrbe na domu pa bodo kmalu. Ob tem je izpostavil, da je že izdanih 1800 pozitivnih odločb za oskrbovalce družinskega člana. Centri za socialno delo pa so danes poročali, da so samo v obdobju štirih mesecev opravili 14.000 informiranj ter naredili kar nekaj ocen na terenu.

Kar zadeva zagotavljanje kadra, so po Maljevčevih navedbah nekatere dosedanje ukrepi tudi danes pohvalili, da že kažejo učinke. Če bodo še naprej delali skupaj in sprejemali ukrepe, bodo zagotovili tudi ustrezne kadre, je prepričan. Menil je tudi, da bodo zagotovo naleteli še na nekaj ovir, a gre za "tek na dolge proge", za sistem, ki ga vzpostavljajo za prihodnjih 10, 20 let.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je poudaril, da so različne vlade dvajset let govorile o dolgotrajni oskrbi, a je ostalo zgolj pri predvolilnih obljubah. "Tej vladi, ki se je odločila, da to naredi, pa je opozicija ukradla najprej eno leto časa, potem pa naredila vse, da spotika, da se te pravice, ki se morajo zagnati, ne bi zagnale. Tako da če imamo zdaj par tednov zamude zaradi informacijskega sistema, ne bo konec sveta," je dejal.

Na kritike predstavnikov delodajalcev glede pobiranja prispevka za dolgotrajno oskrbo pa je odvrnil, da je prispevek jasen in uveden z zakonom že več kot leto in pol, je realnost in če bomo želeli imeti dolgotrajno oskrbo, jo bo treba od nekod tudi plačati.

Po besedah predstavnice Inštituta RS za socialno varstvo Andreje Rafaelič je Slovenija v primerjavi z evropskim povprečjem do sprejetja tega zakona podpovprečno namenjala za dolgotrajno oskrbo, po uvedbi prispevka pa se bo v resnici šele približala evropskemu povprečju.