Golob ob dnevu zmage: Zlo nikoli ne nastane iz sile, ampak iz molka

Kot je v slavnostnem govoru spomnil Robert Golob, se je pred 80 leti zaključilo najtemnejše obdobje v zgodovini človeštva, ki je bilo hkrati začetek civilizacijske obljube Nikoli več. "Ampak ta je danes na resni preizkušnji, tudi v Evropi," je spomnil.

Zato današnji dan po njegovih besedah ni le praznik, temveč opomin, da "zlo nikoli ne nastane iz sile, ampak iz molka". "Zato naj bo današnji dan zmage dan resnice, ko bomo jasno povedali, da je resnica to, da so bili fašizem, nacizem in z njima tudi kolaboracija, zlo. Upor pa je bil ne le nujen in časten, ampak tudi pravičen," je dejal premier.

Po njegovih besedah je bil ravno partizanski odpor tisti, zaradi katerega imamo danes svojo lastno državo. "Protifašistični upor je tisti, ki je postavljal temelje slovenske državnosti," je izpostavil.

Vse naše junake zadnjih 100 let, od borcev generala Maistra do borcev teritorialne obrambe, družijo vera v svobodo in neizmerna ljubezen do maternega jezika in slovenskega naroda. Boj pa je bil zmagovit zaradi poguma in upora.

Na ruševinah 2. svetovne vojne je nastala tudi Evropa, ki pa ni uspela v celoti ohraniti miru. "V tem trenutku se žal predvsem v Evropi, pa tudi v Sloveniji, dvigajo sile, za katere smo bili prepričani še pred 10 leti, da jih nikoli več ne bo. Desni populisti po Evropi delujejo po istem principu - zanikajo in potvarjajo zgodovino, zanikajo in potvarjajo resnico, širijo dvom, iz dvoma raste sovraštvo in sovraštvo razkraja skupnosti," je bil jasen Golob. Pristavil je, da "desni populizem ni obramba nobenih vrednot, ampak je zgolj zloraba vrednot, zato mu je treba reči odločni ne."

Po njegovih navedbah populisti na isti način, kot širijo neresnice o zgodovini, širijo tudi neresnice o sedanjosti. "Tako kot zanikajo, kaj je bil resnični namen narodnoosvobodilnega boja, tako zanikajo tudi vse to, kar počne sedanja vlada, iste metode, iste besede, isti cilji, ampak ta vlada bo vztrajala na vrednotah socialne in pravne države in bo gradila boljšo skupnost," je zatrdil. Zavezal se je, da "Slovenija kot socialna in pravna država ni le dediščina preteklosti, ampak da je to edina bodočnost, ki si jo naši otroci zaslužijo", in jo bodo tako tudi ubranili.

Zbrane je v pozdravnem govoru nagovoril tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, ki je, podobno kot Golob, ugotavljal, da se je pred osmimi desetletji zdelo, da je zlo, ki sta ga počela fašizem in nacizem, dokončno premagano. Žal pa je danes v svetu okrog 60 vojnih žarišč, rušijo se temelji povojne ureditve in odnosov, ki so bili zgrajeni na tragičnih izkušnjah velike morije, smo tudi na pragu nove hladne vojne. Nekdanji zavezniki pa so danes nasprotniki, celo sovražniki, je dejal.

"Osvobodilna fronta in partizansko gibanje nam dajeta vso moralno pravico, da ponovimo Nikoli več," je pozval. "Pravico imamo povzdigniti glas proti novi oboroževalni tekmi, proti vojnam in nasilju, proti novodobnemu imperializmu, za mir in sožitje, za blagor ljudi in narodov, za svet brez atomskega orožja, za spoštovanje mednarodnega prava ter za vsestransko uresničevanje temeljnih načel Deklaracije o človekovih pravicah," je bil jasen.

Po njegovem mnenju mora Evropa končati vazalstvo ZDA. Čas pa bi bil tudi, da se predstavnik najvišje oblasti italijanske države pokloni preganjanim in streljanim, ki so bili žrtve samo zato, ker so bili Slovenci. "Bazovica, Gramozna jama in tisoče žrtev nam sporočajo: nismo umrli zaman in pozdrav Smrt fašizmu - svoboda narodu ni zgolj zguljena fraza, ampak ima globoko sporočilo nasprotovanja novodobnemu fašizmu, ki se spet plazi po Evropi in drugod po svetu," je še dejal Križman.

Državne slovesnosti, ki je potekala v Stožicah, se je udeležil ves državni vrh. Poleg premierja s partnerko Tino Gaber še predsednica republike Nataša Pirc Musar s soprogom Alešem Musarjem, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič s partnerjem Borom Zuljanom, člani vladne ekipe, nekateri poslanci in predstojniki državnih organov, tudi nekdanji predsedniki republike ter drugi visoki gostje političnega in družbenega življenja. Prisotnih je bilo tudi več bork in borcev narodnoosvobodilnega boja.

Prva polovica meseca maja pred 80 leti je, tako kot drugod po Evropi, prinesla konec druge svetovne vojne tudi Slovencem. Ljubljano so osvobodili 9. maja, dan prej Maribor. Konec vojne je vplival na velike družbene in politične spremembe.