Golob pozdravil potrditev pakta za prihodnost, izpostavil vodno diplomacijo

Vrh za prihodnost predstavlja uvod v splošno razpravo svetovnih voditeljev ob začetku zasedanja 79. Generalne skupščine ZN in se bo sklenil v ponedeljek. Splošna razprava se začenja v torek, slovenski premier Robert Golob pa bo na vrsti za govor v petek. "Odličen začetek obiska ZN. Sprejeli smo pakt za prihodnost. Gre za akcijsko usmerjen dokument, ki se osredotoča na trajnostni razvoj, mednarodni vir in varnost, mlade, znanost in tehnologije, kar so osrednje prednostne naloge mednarodne skupnosti," je še pred nastopom na vrhu za prihodnost izjavil Golob.

Premier je v svojem govoru predstavil koncept vodne diplomacije, ki povezuje različne oblike tehnologij, med drugim trikotnik umetne inteligence, napredne satelitske in digitalne tehnologije.

Te tehnologije niso le orodja, temveč tudi katalizatorji za novo dobo, ki lahko z natančnostjo in učinkovitostjo spremljajo in modulirajo vode in ekosisteme porečij, analizirajo vremenske vzorce, omogočajo trajnostno upravljanje naravnih virov in zaščitijo infrastrukturo.

Vodo je opredelil kot najdragocenejši naravni vir za skupno prihodnost, mir in stabilnost za vse države. Tiste, ki se soočajo s pomanjkanjem vode in tiste, ki je imajo dovolj, med njimi Slovenija. "Po uničujočih poplavah, ki smo jih lani doživeli v Sloveniji, smo sprejeli napredne satelitske in digitalne tehnologije za spremljanje," je dejal Goob.

Ponudil je tudi globalno partnerstvo za vodo in med drugim izpostavil potrebo po soočanju s podnebno krizo ter končanju vojn proti Ukrajini, Gazi in Palestini. Svoj govor pa je sklenil s citiranjem generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, da svetovni voditelji danes odpirajo vrata, in jih pozval, da skupaj stopijo skozi njih.

Različne agende različnih akterjev

Drugi govorniki so v svojih nastopih podobno izpostavljali svetovne kakor tudi lokalno ali regionalno naravnane teme, ki so zajete v obsežnem paktu za prihodnost s posebej izpostavljenimi 56 zavezami k akcijam. Premier Islandije Bjarni Benediktsson je na primer govoril o pravicah LGBTIQ+ skupnosti.

Guterres pa je dejal, da si bo do zadnjega dne svojega mandata prizadeval za uresničitev pakta za prihodnost in k temu pozval vse članice ZN. Pozval je tudi k reformam najpomembnejšega organa ZN Varnostnega sveta, ki mu ta mesec predseduje Slovenija in brez katerega ni mogoče sprejeti najpomembnejših odločitev.

Predsednik Generalne skupščine Philemon Yang je kot najpomembnejše zaveze pakta za prihodnost navedel promocijo mednarodnega miru in varnosti, pospešeno doseganje razvojnih ciljev, spodbujanje pravičnih in vključujočih družb ter zagotavljanje, da bo tehnologija služila v dobro vsega človeštva.

"Čeprav je v besedilu nekaj dobrih zamisli, pa ne gre za revolucionarni dokument, ki bi reformiral celoten multilateralizem in h kateremu je Antonio Guterres prvotno pozival," pa je za AFP povedal analitik Mednarodne krizne skupine Richard Gowan. Podobno mnenje na sedežu ZN izražajo tudi mednarodni diplomati, ki so obsežen dokument opredelili kot nizanje znanih želja in pobud skrčenih na najmanjši skupni imenovalec.

Iz besedila je med pogajanji na primer izginil poziv k odpravi fosilnih goriv, ni pa niti konkretnih zavez glede reform mednarodnih finančnih ustanov, kar so zahtevale države v razvoju. Kljub temu pa gre za pomemben dokument, ki vsebuje pomembne zaveze o gospodarski pravičnosti in reformi mednarodne finančne arhitekture, človekove pravice pa imajo v njem osrednjo vlogo, je komentirala organizacija Human Rights Watch.

Ob robu vrha za prihodnost ZN s predsednico ICRC in predsednikom MOK

Mirjana Spoljarić Egger, ki bo v sredo nastopila tudi na posebnem odprtem zasedanju Varnostnega sveta ZN z naslovom Voditeljstvo za mir, ki ga bo kot premier predsedujoče države v septembru vodil slovenski premier, je na pogovoru predstavila ključne probleme, s katerimi se ICRC sooča v osrednjih kriznih položajih na svetu.

Predvsem v Gazi, Ukrajini, Mjanmaru in Sudanu. "Predsednik vlade je ponovil močno in nedvoumno podporo delovanju organizacije. Pozval je k sodelovanju pri oblikovanju konkretnih ukrepov za zagotavljanje in spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava," so sporočili iz kabineta.

Predsednik MOK Thomas Bach pa se je Golobu zahvalil za prispevek Slovenije v Varnostnem svetu ZN in posebej izpostavil temo zasedanja pod naslovom Voditeljstvo za mir, ki po njegovih besedah lahko prispeva k svetu brez dvojnih standardov.

Sogovornika sta se dotaknila Pakta za prihodnost, ki tudi v Deklaraciji o prihodnjih generacijah poudarja pomen športa. Strinjala sta se, da bi olimpijska ekipa beguncev lahko služila kot odličen primer dobre prakse tudi na drugih področjih, ne le v športu, so sporočili iz kabineta.