Golob od Lindava terja pojasnila o političnih pritiskih nanj ali na Policijo

Predsednik vlade Robert Golob je po današnjem pogovoru s Tatjano Bobnar dejal, da sta se pogovarjala o migracijah, kjer ni bilo nobenih razhajanj. Verjame, da je bilo na področju migracij celotno delovanje v zadnjih mesecih popolnoma ustrezno in da bo tudi naprej ustrezno, je dejal. "Sva se pa sicer danes pogovarjala o marsičem, imava v marsičem različne poglede, ampak o tem bo pa sporočilo posredovano kasneje," je še dodal.

Kot so iz kabineta predsednika vlade sporočili kasneje, se razhajata glede očitkov o politizaciji dela Policije. Golob se je z namenom dodatne razjasnitve obrnil na v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava, da mu do srede pojasni, kdo in kdaj je v času mandata te vlade izvajal politični pritisk nanj osebno ali na Policijo in njene predstavnike. 

Golob je Lindava zaprosil tudi za pojasnila, ali je kdor koli od ministrov, državnih sekretarjev in drugih funkcionarjev, vključno z ministrico za notranje zadeve, želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi Policija, oz. vplivati nanje.

Kot je znano, Bobnarjeva na vladi ni uspela s predlogom za imenovanje Lindava na mesto generalnega direktorja Policije s polnim mandatom. Po vnovičnem imenovanju Lindava kot v. d. generalnega direktorja je ministrica v izjavi za medije poudarila, da se mora politika končati pred vrati generalnega direktorja Policije. Na tem stališču bo vztrajala, četudi jo bo to stalo ministrskega mesta, je napovedala.

"To me je 13. marca 2020 stalo položaja generalne direktorice Policije, ker politiki nisem dala podatkov, za katere je v nadaljevanju tudi državno tožilstvo ocenilo, da ji niso pripadali, in na tem stališču stojim tudi sedaj kot ministrica za notranje zadeve," je dejala tedaj.

Žaberl: Takšno neimenovanje je najmanj nenavadno

Strokovnjak za policijska pooblastila Miroslav Žaberl je v oddaji 24UR ZVEČER povedal, da težko trdi, da je šlo v tem primeru za konkretno vmešavanje v operativno delo Policije. Vseeno pa se mu zdi nenavadno, da je vlada ustavila imenovanje Boštjana Lindava, "ker se po navadi takšne kadrovske rešitve predhodno uskladijo med ministrom in predsednikom vlade, ne pa da se zaustavijo na sami vladi". Žaberl pravi, da ne ve, kakšni so razlogi, ter da bi jih lahko pojasnila le vlada. "Takšno neimenovanje je najmanj nenavadno." 

 Strokovnjak s Fakultete za varnostne vede pravi, da bi morda lahko šlo tudi za signal notranji ministrici Tatjani Bobnar. Žaberl sicer pozdravlja enovito organizacijsko enoto, ki bi enovito skrbela za varovanje oseb in objektov. "Gre za lažje organiziranje dela in lažje nadziranje. So pa možne tudi drugačne rešitve, ki so bile sprejete v času predsednika Drnovška, vendar je tudi takrat prihajalo do nesoglasij med novoustanovljeno enoto in organizacijsko enoto v Policiji, ki skrbi za varovanje oseb in objektov," je še dejal. 

Spomnimo 

Lindav je bil od vsega začetka njena izbira za funkcijo generalnega direktorja Policije, zato ker je karierni policist, profesionalen, strokoven, predvsem pa je tudi v zadnjih dveh letih, ko so se dogajale zlorabe znotraj Policije, pokazal dobršno mero poguma in skupaj z nekaterimi drugimi o tem tudi spregovoril na parlamentarni preiskovalni komisiji, je naštela ministrica. "Tudi na podlagi teh pričanj je lahko politika v predvolilnem času sporočala, kaj vse je treba v Policiji spremeniti," je izpostavila.

Po prijavi na razpis za generalnega direktorja Policije je bil Lindav na uradniškem svetu ocenjen kot primeren za to funkcijo, zato ga je predlagala za imenovanje s polnim mandatom. Da pa ne bi Policija ostala brez vodje, je bil 1. decembra imenovan kot vršilec dolžnosti.

Tako zahteven resor lahko po njenih besedah vodiš le z ekipo, ki ji zaupaš. "Ne z ekipo, kot jo morda želi sestaviti nekdo drug," je poudarila. Depolitizacijo Policije so po njenih navedbah volivci na aprilskih volitvah prepoznali kot pomembno nalogo. "In to ves čas z vodstvom Policije tudi delamo, torej krepimo zakonitost in spoštovanje človekovih pravic," je dejala.

Na vprašanje, kaj zanjo pomeni, če vlada Lindavu ne bo podelila polnega mandata, pa je odgovorila, da bo odločitev pustila za takrat. "Seveda je medsebojno zaupanje zelo pomembno, ampak saj veste, zaupanje mora iti v obe smeri," je izpostavila.

Lindav odločitve vlade ni želel komentirati. Izpostavil je, da so v zadnjega pol leta izvedli toliko organizacijskih in kadrovskih sprememb v smeri demokratizacije Policije, kot jih v večini drugih organov, kjer teh problemov z imenovanji ni bilo, niso. "Policija je v službi ljudstva in javnomnenjske raziskave kažejo, da je Policija pod mojim vodstvom, pod delom moje ekipe to zaupanje spet pridobila. In če kdo ocenjuje delo Policije, je to seveda ljudstvo, družba," je dejal.

Na vprašanje, če ima občutek, da od njega zahtevajo politični obračun v Policiji, je odgovoril: "Dejstvo je, da ves čas zagovarjamo vse kadrovske premike zgolj in samo na podlagi strokovnih argumentov, na podlagi tehtnih analiz, seveda v skladu z delovnopravno zakonodajo, in nikoli in nikdar tega načela ne bom prekršil."

Vprašanje o ponovnem imenovanju Lindava le kot vršilca dolžnosti generalnega direktorja Policije je v medijih sprožilo tudi ugibanja, ali Bobnarjeva še uživa zaupanje Goloba. Sama meni, da je to vprašanje zanj. V medijih so se pojavile tudi špekulacije o morebitni rekonstrukciji vlade in o tem, da Bobnarjeva nima dovolj politične moči.

Vprašanje o premierjevem zaupanju Policiji in ministrici je pred časom sprožilo tudi njegovo vztrajanje pri oblikovanju skupine za varovanje, ki deluje neposredno pod okriljem generalnega sekretariata vlade, ne v okviru policijskega centra za varovanje in zaščito. V medijih je bilo zaznati tudi očitek o tem, da Lindav in Bobnarjeva nista dovolj kadrovsko prečistila Policije po mandatu Janeza Janše.