"Po vseh dosedanjih ocenah naših varnostnih služb se ogroženost Slovenije v zadnjem času ni povečala. Incidenti, ki smo jim bili priča, so se dogajali na severovzhodu Evrope, do nas ne sežejo, tako da je temu primerna tudi naša stopnja ogroženosti," je Golob povedal glede nedavnih vdorov ruskih dronov v zračna prostora Poljske in Romunije ter incidentov, povezanih z brezpilotnimi letalniki, na Danskem.
Glede t. i. dronskega zidu, ki ga nameravajo za zaščito pred droni vzpostaviti na vzhodnem krilu EU, je medtem dejal, da upa, da "ne gre za koncept, ki je prišel s socialnih omrežij, ampak da gre za resen premislek". "Bom počakal, da vidim načrte. Mogoče se simpatično sliši, ni pa nujno, da je to tudi nekaj, kar je v tem trenutku realno," je poudaril.
Slovenija je po njegovem mnenju varna pred grožnjo z vzhoda, medtem ko pred naravnimi nesrečami ni. Te še posebej ogrožajo Sredozemlje.
"Mi smo solidarni z ostalimi državami Evrope, pričakujemo pa, da bodo tudi one z nami takrat, ko smo mi izpostavljeni," je še poudaril premier ob prihodu na neformalno zasedanje voditeljev EU v danski prestolnici, v ospredju katerega sta evropska obramba in nadaljnja podpora Ukrajini.
Kot je povedal, se bo slovenska vlada zato zavzemala, da se razširjeni koncept varnosti upošteva tudi pri pripravi časovnega načrta, namenjenega okrepitvi obrambne pripravljenosti EU do leta 2030. Dodal je, da je današnji sestanek namenjen predvsem predstavitvi idej Evropske komisije, medtem ko se bo Slovenija do načrta opredeljevala kasneje.
Gre sicer za nadaljevanje dosedanjih ukrepov, namenjenih krepitvi obrambnih zmogljivosti držav članic unije. Med drugim jim je v okviru evropskega instrumenta SAFE na voljo 150 milijard evrov posojil za skupno naročanje vojaške opreme.
Slovenska vlada za posojila ni zaprosila, saj "se lahko sama in brez nekih dodatnih pogojev zadolžuje po primerljivih oziroma celo še ugodnejših pogojih", je povedal Golob. Je pa po njegovih besedah kljub temu pripravljena sodelovati v skupnih projektih v okviru SAFE.
S tem instrumentom želi EU okrepiti tudi vojaško podporo Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. To bi lahko financirali tudi z novim posojilom Kijevu v višini 140 milijard evrov, ki bi ga glede na predlog Bruslja financirali z ruskim premoženjem, zamrznjenim v okviru zahodnih sankcij.
"Jamstva (za posojilo) bi lahko dali samo pod pogojem, da bi pred tem dobili zagotovila mednarodnih institucij, kot je Evropska centralna banka, da je tak mehanizem pravno vzdržen in sprejemljiv znotraj mednarodnega prava," je o morebitni podpori Slovenije temu predlogu dejal Golob.
Je pa podprl predlog predsednika Evropskega sveta Antonia Coste za poenostavitev širitvenega procesa, v skladu s katerim bi države članice v okviru pristopnih pogajanj z državami kandidatkami o odprtju posameznih sklopov pogajalskih poglavij odločale s kvalificirano večino namesto s soglasjem.
"Naredili bomo vse, da bi prepričali tudi ostale članice, da je to edina možna pot, če želimo, da se bo širitev Evropske unije - ne samo na Ukrajino, ampak tudi in predvsem na Zahodni Balkan - kadarkoli izpeljala. Zakaj pa je potrebna? Ravno zaradi miru in stabilnosti," je povedal premier.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.