Nezadovoljni uporabniki UE, stavkajoči pozivajo k razrešitvi ministra

Uporabniki upravnih enot se v pritožbah, podanih na Varuha človekovih pravic, sklicujejo na odpoved terminov, dolgotrajno čakanje pred upravnimi enotami in zavračanje izvedb upravnih postopkov, so v današnjem sporočilu za javnost pojasnili na varuhu. Dodali so, da je stavka temeljna pravica, vendar ni absolutna. "Ne gre namreč spregledati življenjskih situacij in stisk, v katerih so se znašli ljudje zaradi obsežnega neizvajanja del in nalog javnih uslužbencev upravnih enot," so izpostavili. Zavedajo se, da se nakopičenih težav na upravnih enotah ne da rešiti čez noč, kljub temu pa od odgovornih pričakujejo, da poiščejo rešitve.

Minister za javno upravo Franc Props pa je na seji DZ na vprašanje poslanca SDS Zorana Mojškerca dejal, da se stanja na upravnih enotah zaveda. Meni, da se večletno zmanjševanje kadrovskega potenciala med preteklima finančno in zdravstveno krizo kaže tudi v visoki starostni strukturi uslužbencev in povečanemu upokojevanju na upravnih enotah. Ministrstvo bo letos zagotavljalo "kadrovsko popolnjevanje na upravnih enotah", kar bo pripomoglo k hitrejšemu reševanju povečanega pripada upravnih zadev, še posebno za tujce, napoveduje.

Dejal je še, da so na enotah med drugim zagotovili tehnološko opremljanje za digitalno poslovanje, uvedli aplikacijo e-samonaročanje za boljši dostop do javnih storitev in zaposlene razbremenili nepotrebnega administrativnega dela. "Seveda sem prepričan, da bomo s temi ukrepi relativno kmalu prišli do določenih pozitivnih rezultatov in razbremenitve upravnih enot," je dejal Props.

Poziv Golobu naj razreši Propsa

Medtem pa je konferenca sindikata upravnih enot v nedeljskem dopisu predsednika vlade Roberta Goloba pozvala, da zaradi neodzivnosti na stavkovne zahteve uslužbencev upravnih enot razreši ministra Franca Propsa. Izrazili so zaskrbljenost zaradi vse slabšega položaja uradnikov, pri čemer menijo, da njihovega položaja ne bodo rešili niti popravki sistema plač v javnem sektorju. Če bodo pristojni sindikat še ignorirali, so za prvi teden v juliju napovedali protestni shod v središču Ljubljane.

Zapisali so tudi, da obžalujejo nedavno razrešitev načelnice ljubljanske upravne enote Andreje Erjavec. Ocenili so jo kot nepremišljeno odločitev ministra, ki ne bo pripomogla ne k iskanju rešitve stavkovnih zahtev ne k razreševanju problematike upravne enote Ljubljana. "Situacija je kar napeta, ker se stavkovna aktivnost vleče, rešitve pa ni na vidiku," je za STA pojasnil predsednik sindikata upravne enote Ljubljana Dragan Stanković.

Golob: Pogajanja o plačah v javnem sektorju so trda in kompleksna

Poslanec NSi Janez Žakelj je v poslanskem vprašanju opozoril na dolge čakalne vrste na upravnih enotah, saj nekatere izmed njih stavkajo: "Kdo je kriv, se sprašujemo? Upravni delavci, ki za minimalno plačo poslušajo gnev državljanov, ali neučinkovita vlada, ki iz dneva v dan zaostruje in komplicira postopke?"

Premier je odgovoril, da vprašanje plač v javnem sektorju ni nekaj, kar bi nastalo čez noč, in ga tako enostavno tudi ni mogoče rešiti. Poudaril je, da so se težave lotili celovito, ker se je v časih prejšnjih vlad nakopičilo preveč nesorazmerij zaradi parcialnih ukrepov, da bi bil sistem sploh še vzdržen. "Ravno stavke, ki smo jim priča, so rezultat parcialnih rešitev prejšnjih vlad in zato smo, kjer smo," je ocenil.

Spomnil je, da se je v dogovoru o časovnici vlada zavezala, da pred 13. septembrom ne bo začenjala ločenih pogajanj oziroma sklepala ločenih dogovorov s katerim od sindikatov. Pogajanja tako potekajo z vsemi sindikati, ki se jih želijo udeleževati. Vse ostale pa je povabil k udeležbi na krovnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja in na tako imenovanih stebrnih pogajanjih.

Ob tem je izpostavil, da je prvotni vladni predlog, ki je še vedno na mizi, predvideval, da plačna reforma najprej uredi položaj zaposlenih v javnem sektorju, katerih osnovna plača je nižja od minimalne. Tako bi bila po predlogu osnovna plača vseh zaposlenih v javnem sektorju vsaj minimalna.

Razlog, da ta predlog še ni uveljavljen, pa je v sindikatih, ki se po njegovih besedah ne borijo le za najslabše plačane delavce, pač pa tudi, da bi tudi vsi ostali prejeli sorazmerno večje plače. "Zato so pogajanja trda, kompleksna," je pojasnil.

Žakelj je dejal, da gre za izgovore, ki jih poslušajo že dve leti. Ob tem je spomnil na številne zamike in neizpolnjene roke pri prenovi plačnega sistema javnega sektorja. Predsednik vlade je kot razlog za zamudo izpostavil lanskoletne poplave. "Zaradi poplav so vsi sindikati razen enega razumeli, da bo zamik pri izvajanju plačne reforme nujen," je poudaril.

Enotni plačni sistem, kaj pa plače sodnikov?

Tudi v odgovoru na poslansko vprašanje Jelke Godec (SDS) je Golob aktualne razmere v javnem sektorju pripisal preteklim parcialnim posegom v plačni sistem in znova poudaril, da je treba razmere reševati celovito. Godčeva je premierju postavila vprašanje v zvezi z ureditvijo enotnega plačnega sistema v javnem sektorju v Sloveniji in izpolnitvijo ustavne odločbe glede plač sodnikov, pri čemer jo je zanimalo, ali slednje pomeni izstop te skupine iz enotnega plačnega sistema.

Golob je znova poudaril, da je materialna neodvisnost sodnikov in tožilcev temelj vsake pravne države. "Vi ste se zelo trudili v vseh vladah do zdaj, da ste to spodkopavali. Zaradi tega je prišlo do ustavne odločbe, ki je ugotovila, da so vse od leta 2012, ko je bil nekdo na oblasti, sodniki in tožilci v neenakopravnem položaju z ostalimi javnimi uslužbenci in da od takrat naprej njihove plače realno zaostajajo za vsemi ostalimi plačami v javnem sektorju," je dejal.

Pri odločbi ustavnega sodišča je po njegovih besedah najbolj zanimivo to, da bo plača za okrajne in okrožne sodnike s 1. januarjem 2025 skorajda enaka, kot so jo predvideli v zakonskem predlogu, ki so ga poslali v DZ, ter to, da bo imel predsednik vrhovnega sodišča višjo plačo od predsednice države.

"Vem, da tudi ustavni sodniki niso imeli namena vzpostavljati novih plačnih nesorazmerij s svojim parcialnim posegom v plačno politiko, pa so jih," je opozoril in spomnil, da so se sami zavezali, da bodo v pogajanjih ta plačna razmerja poskušali urediti vsa naenkrat. Zatrdil je, da bodo odločbo ustavnega sodišča izvršili. "Ali je ta ustavna odločba tudi dejansko pripomogla k temu, da se plačna razmerja v državi uredijo, to je pa že drugo vprašanje," je dodal.

Pojasnil je, da je treba plače, ki so realno zaostajale za inflacijo, uskladiti. "Vsa dejanja vaše stranke gredo v smer demoliranja pravne države, vključno s plačami sodnikov, ki so talec druge Janševe vlade," je odgovoril Godčevi, ki je ugovarjala, da bi lahko poznejše vlade ukrepe odpravile, a jih niso.