Voditelji držav članic unije, med njimi premier Robert Golob, na vrhu v Bruslju razpravljajo o možnostih za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini za obdobje 2026-27. Prva možna rešitev, ki bi potrebovala soglasno podporo članic, predvideva zadolževanje unije na kapitalskih trgih, pri čemer bi poroštva zagotovili iz proračunske rezerve EU.
Druga možnost pa predvideva uporabo ruskega premoženja, zadržanega v okviru sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Komisija bi si pri vseh finančnih institucijah v EU, ki hranijo rusko premoženje, izposodila denarna sredstva, v katera so se pretvorile dospele ruske obveznice in jih posodila Kijevu. Predlog, v skladu s katerim bi Ukrajina posojilo odplačala, šele ko bi ji Rusija povrnila vojno škodo, bi potreboval podporo kvalificirane večine članic v Svetu EU. Poroštva za posojilo pa bi morale zagotoviti članice, pri čemer bi prispevek Slovenije po trenutnih izračunih znašal 700 milijonov evrov.
Premier Golob je ob prihodu na vrh na vprašanje, koliko je pripravljena prispevati Slovenija, odgovoril, da bo odločitev o tem na koncu sprejel DZ. "Rad pa bi poudaril, da tudi če bi bila danes odločitev sprejeta, je realna možnost, da bi slovenski parlament odobril poroštvo še v tem mandatu, minimalna," je povedal.
Golob meni, da je smiselno preučiti različne možnosti, in ne samo ene. Kakšno bo končno stališče Slovenije, bo odvisno od tega, kaj bo na zasedanju povedala Belgija, ki hrani veliko večino od 210 milijard evrov zamrznjenih sredstev ruske centralne banke, je povedal in poudaril, da druge članice Belgije ne smejo preglasovati.
Obe možnosti imata sicer po premierjevih besedah svoje prednosti. Bi pa zagotovo bilo bolj enostavno za vse, če bi našli rešitev na podlagi evropskega proračuna, je povedal.
"Mislim, da je odločenost voditeljev, da najdemo pot, velika in sem prepričan, da nam bo tudi uspelo," je na vprašanje, ali bo voditeljem uspelo doseči dogovor o financiranju nadaljnje podpore Ukrajini, odgovoril premier.
