Golob za digitalizacijo in umetno inteligenco v javni upravi

Konferenca Jutri - javna uprava: trendi, razvojne priložnosti in izzivi je osrednji letni dogodek ministrstva za javno upravo, namenjen razpravi o prihodnosti slovenske javne uprave. Osrednje teme današnje konference so javna uprava med percepcijo in realnostjo, vpliv novih tehnologij ter inovacije in dobre prakse znotraj javne uprave.

V uvodu konference so pripravili pogovor s predsednikom vlade Robertom Golobom in ministrom za javno upravo Francem Propsom. Golob je med drugim spregovoril o razlikah med javno upravo in zasebnim sektorjem. Po njegovih besedah sicer vsi potrebujemo spodbude in motivacije, saj se mora poslanstvo v nečem materializirati, a je v podjetju to neprimerno lažje, saj se doseganje ciljev vidi v številkah, v javni upravi pa se meri z zadovoljstvom uporabnikov. Zadovoljni so največkrat tiho, zato lahko posameznik hitro pade pod vpliv "glasnih nergačev, ki pa so v manjšini", je dejal.

V javni upravi, ki je velik sistem, včasih po Golobovih besedah niso dovolj hitri, da bi neživljenjska pravila hitro spremenili, da ne bi bila v škodo ljudem. Ob tem je navedel primer spolnega nasilja, pri katerem je na žrtvi, da sproži pregon, vztraja v pregonu in je po Golobovih besedah ne znamo zaščititi na pravi način.

Obenem je Golob izpostavil pomen medosebnih odnosov. Pri tem je poudaril pomen vodij, ki se morajo posvetiti vsakemu v svoji ekipi in poskrbeti, da se ta razvija. Po njegovem prepričanju je tudi pomembno biti odprt za to, kar prinašata digitalizacija in umetna inteligenca, saj bodo generalne aplikacije umetne inteligence v prihodnjih letih tako v zasebnem kot službenem življenju močno vplivale na delo.

Minister Props je javno upravo opisal kot velik sistem z relativno počasno odzivnostjo. Opozoril je, da če bi se veliki sistemi hitreje spreminjali, bi lahko delali večje napake, zato je pomembno predvsem, "da se premikamo in da se premikamo v pravo smer". Izpostavil je predvsem vzbujanje zaupanja pri ljudeh, za kar pa je treba biti po njegovem mnenju transparenten in javnosti predstaviti svoje delo.

Propsu se zdi pomembno, da tiste, ki zavirajo sistem, premagajo tisti, ki želijo stvari razvijati. Pri tem je tudi on poudaril vlogo vodij v javnem sektorju, ki znajo prepoznati, kaj je tisto, kar lahko stvari spreminja na bolje.

Državna sekretarka na ministrstvu Mojca Ramšak Pešec je na dogodku izpostavila pomen izgradnje in izboljšanja zaupanja. "Je pa dejstvo, da se zaupanja ne da ustvariti, treba si ga je pridobiti," je dejala. Po njenih besedah ni dovolj, da vodje dobro delajo, ampak je treba znati to tudi prikazati.

Tudi generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu Peter Pogačar je kot ključno izpostavil zaupanje. Zanj pa po njegovih besedah potrebujejo transparentnost, strokovnost in avtonomijo. Med gonilniki sprememb, ki bodo zaznamovali prihodnost javne uprave, pa je navedel denimo demografske spremembe in digitalizacijo, pri čemer je poudaril, da je ključ še vedno v ljudeh. "Ne bo nas nadomestila umetna inteligenca, nadomestili nas bodo ljudje, ki znajo uporabljati umetno inteligenco," je dejal.

V nadaljevanju bo med drugim sledil še pogovor o tem, ali lahko umetna inteligenca v javni upravi nadomesti človeški stik in kako bodo nove tehnologije vplivale na delo javnih uslužbencev, uporabniško izkušnjo in trg dela. Prav tako bodo spregovorili o inovacijah in dobrih praksah znotraj javne uprave.

Konference se po navedbah organizatorja udeležuje približno 280 predstavnikov občin, ministrstev, upravnih enot, agencij, akademske in gospodarske sfere.