Golob: Prav je, da tisti, ki imamo več, prispevamo več

Pred izvolitvijo za predsednika vlade je Robert Golob napovedal, da se bo nova vlada najprej lotila draginje. Kot je dejal v oddaji 24UR ZVEČER, so vzroki za draginjo zunanji, v veliki meri je nanjo vplivala ukrajinska vojna. Kljub temu obstajajo mehanizmi, kako breme podražitev enakomerno porazdeliti, je pojasnil Golob. Vzpostaviti želijo dialog s trgovci in z njimi iskati rešitve, če ne bodo uspešni, pa se bodo v novi vladi poslužili selektivne regulacije tako cen živil kot energentov. 

Poudaril je, da so cene elektrike in plina že zdaj visoke, bodoča vlada pa je pripravila načrt, ki ga namerava potrditi tekom junija. Ljudem želimo zagotoviti, da bodo vedeli vnaprej, kakšne bodo cene elektrike in plina, je dejal Golob. "Načrt je, da to ne postavimo za mesec, dva ali tri, ampak za vsaj eno leto, dve ali tri. Želimo vzpostaviti neko daljše obdobje gotovosti cen ključnih energentov in obstajajo načini, kako to doseči."

Po mnenju Goloba je čas, da postopoma preidemo na elektrifikacijo vseh energetskih potreb. Vsi lahko v osmih letih pridemo do lastnega vira energije, ki je sonce, poudarja. "Sonce je najboljši vir za dolgoročno vzdržnost cen. Ob obstoječih cenah sončnih elektrarn lahko zagotovimo dolgoročne cene za naslednjih 30 let, ki so sprejemljive." 

Glede zdravstva je dejal, da želijo v vladi z interventnim zakonom javni zdravstveni sistem narediti bolj učinkovit, ki bo bližje pacientu. Reševanja problemov v zdravstvu se bodo lotili sistematično, ukrepi bodo usmerjeni primarno v javni zdravstveni sistem, ko bodo prišli do mej, pa bodo vključili koncesionarje. Pri skrajševanju čakalnih vrst ni dovolj samo denar, meni Golob. Poudaril je pomen digitalizacije zdravstva, okrepitve primarne ravni in vpeljave profesionalnega nadzora nad delovanjem javnih bolnišnic. 

Golob se je odzval tudi na očitke opozicije, da koalicijska pogodba vodi nazaj v socializem. Dejal je, da se je na te očitke odzval že v parlamentu in opozicijske poslance prosil, naj mu pokažejo člen v pogodbi, ki to potrjuje, a se na njegov poziv niso odzvali. Sam meni, da gre za strašenje ljudi, kar so počeli celotno obdobje zadnjih dveh let. "Sam sem rekel, da grem v politiko, da ljudem vrnem radost do življenja," je dejal. 

Opozicijo skrbi tudi napoved progresivne obdavčitve premoženja. Golob je poudaril, da gre v tem primeru za popolno nerazumevanje pojma. Delo je po njegovi oceni že danes preveč obdavčeno, na drugi strani pa "vemo, da bomo najkasneje do 2024 zaradi strukturnega primanjkljaja mogoče v situaciji, ko bomo potrebovali dodatne davčne prilive na proračun, da bomo lahko financirali socialno državo". 

V koalicijski pogodbi so zapisali, da ne bodo, če bodo ta denar potrebovali, obremenjevali dela, ampak bodo progresivno obdavčili premoženje. Gre za premoženje tistih, ki so v najvišjih dohodninskih razredih. "Lahko skrbi samo tiste, ki so bogati. Ampak ne vem, zakaj bi jih skrbelo. Tudi sam imam premoženje, a me ne skrbi. Prav je, da tisti, ki imamo več, prispevamo več."

Pri tem je poudaril, da gre za davek v višini enega odstotka in da v nobenem primeru ne pomeni nacionalizacije. V sredo je v oddaji Golob sicer dejal, da v "nobenem primeru ne pomeni denacionalizacije", a kot je potrdil v četrtek, je prišlo do lapsusa, saj je seveda mislil nacionalizacije. 

Glede izbire Marjana Šarca in Alenke Bratušek za ministrska kandidata je dejal, da je to posledica združevanja Gibanja Svobode s strankama LMŠ in SAB, ki se nista prebili v parlament. Prostor na levi politični sredini želijo namreč konsolidirati in stabilizirati ter hkrati preprečiti, da bi se v prihodnje znova in znova ustanavljale nove stranke. "Želimo imeti dominantno, stabilno stranko. Menjali se bodo njeni predsedniki, stranka pa bo ostala," je še dejal Golob, ki upa na uspeh na jesenskih lokalnih volitvah.