Strokovnjaki za prehrano na nogah: 'Grob napad na zdravje Slovencev'

Kot pravi prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, predsednica RSK za klinično prehrano, bi bilo dobro, da bi predsednik vlade upošteval priporočila stroke, ker s prehrano vplivamo na zdravje posameznika danes, jutri, v prihodnje: "Če ne narediš priporočil tako, da so narejena glede na potrebe posameznika, glede na njegove zdravstvene potrebe v prvi vrsti, potem začneš postopno kvariti zdravje. In še nekaj: zdravja s prehrano ne rešujemo na tak način, da potem ljudje jedo različne prehranske dodatke, dopolnila. In če gremo v katero koli skrajno prehransko varianto, potem se zelo hitro pojavi potreba po prehranskih dodatkih. Kot dodaja: "Vse skupaj ocenjujem kot grob napad na zdravje Slovencev. Prizadevati si moramo za to, da bomo okoljsko vzdržni, ampak moramo vedeti, kaj je to okoljsko vzdržno; in tega skupina, kjer so enako misleči ljudje, mejne kategorije prehranjevanja, nekako ne more kvalificirati."

Kot pravi, takšna skupina ljudi predstavlja majhen segment znanja, ki seveda ni za odmet, ampak mora biti v sozvočju z ostalimi znanji, s katerimi lahko krojimo to prehransko politiko: "Predvsem pa ne smejo biti v tej skupini strokovnjaki, ki so kakor koli povezani s prehranskimi dopolnili, ker se navsezadnje pogovarjamo o prehrani. " V skupini je denimo tudi Boštjan Jakše, posredno povezan s prehrano Herbalife.

Kot poudarja prof. dr. Samo Zver z Medicinske fakultete UL, ko si kritično bolan, šteje vsak gram beljakovin, ki jih imaš, in te dobiš s prehrano. Kot pravi, tudi ne nasprotuje upoštevanju prehranskih pravil raznih verskih skupin, ampak ko govorimo o zdravju ljudi, ko gre za bolne, za rakave bolnike, ko gre za tiste, ki živijo na socialnem dnu, takrat je stroka tista, ki bi se jo moralo poslušati, in takrat mnenje teh skupin nima neke vrednosti, meni. 

Na biotehniški fakulteti pa težavo vidijo v izboru ustreznih strokovnjakov, na drugi strani pa v homogenosti le-teh, ki naj bi v končni fazi skrbeli za raznolikost: "Kar nas je najbolj zmotilo, je to, da organizacije, zavodi, fakultete, ki so kompetentni za področje pridelave, predelave hrane, živilstvo, prehrano, niso bili pozvani za to, da enakovredno sodelujejo pri postavitvi tega strateškega sveta. In tudi zdaj nismo vključeni."

Prof. dr. Samo Kreft, član strateškega sveta, pa pravi, da sodobna prehranska dognanja pravijo, da je prehrana čisto brez mesa povsem ustrezna za veliko, veliko večino ljudi, za zdrave ljudi sploh vseh starostnih skupin: "Trenutne količine mesa, ki jih uživamo, niso ustrezne, ne z okoljskega ne z zdravstvenega vidika." 

Zavrača bojazni, da bi v skupini nasilno omejevali, prepovedovali meso, saj da bodo le svetovali: "Naloge našega strateškega sveta bodo posodobitev prehranskih smernic, ki bodo sledile sodobnim zdravstvenim spoznanjem, ampak še bolj pomembno je, da bodo v skladu s podnebnimi zavezami in cilji trajnostnega razvoja." 

Kot opominja, če bi namreč vsi jedli toliko mesa in mlečnih izdelkov kot Slovenci, bi že zdaj potrebovali sedem planetov. Torej, na srečo na drugih koncih sveta pojejo precej manj mesa kot mi, izpostavlja. Kot zagotavlja, se bo vse delalo nežno, s soglasjem, spodbudami. Na dolgi rok pa bo potrebno, z vso pomočjo, brez demonizacije, tudi preusmeriti slovensko kmetijstvo.

Kot pravi ministrica za kmetijstvo: "S strani kmetijskega in s strani živilskega sektorja sta bila predlagana dva kandidata, ki ju bomo posredovali v kabinet predsednika vlade in potem naprej v imenovanje."