Golob ne razmišlja o odstopu, skrajšani delovni teden 'ni realen'

Poslanec Levice Milan Jakopovič je danes na premierja Roberta Goloba naslovil poslansko vprašanje, ali vlada razmišlja o pripravi pravnega okvira za uvedbo možnosti skrajšanega delovnika ob ohranitvi plač in prispevkov še pred parlamentarnimi volitvami.

Kot je poudaril, že obstajajo podjetja, ki so uvedla 30- oziroma 32-urni delovni teden in dokazujejo, da to ni "neko razkošje, ampak neka nova oblika učinkovitosti". "Vsa ta podjetja sama krijejo razliko v prispevkih, samo zato, da lahko zaposlenim omogočijo boljše pogoje dela," je dejal poslanec Levice.

"Če so procesi dela ustrezno prilagojeni, so zaposleni bolj zadovoljni, bolniških odsotnosti je manj, delo pa je kakovostnejše (...) V tem času je opravljena ista količina dela (...) le razporejeno je bolj učinkovito in na način, s katerim sta lahko zadovoljna tako delavec kot delodajalec," je utemeljil.

Predsednik vlade Golob je spomnil, da je bilo vprašanje uvedbe možnosti skrajšanega delovnika na mizi socialnih partnerjev že ob pogajanjih za zadnje spremembe Zakona o delovnih razmerjih v letih 2022 in 2023, a neuspešno.

Možnost skrajšanega delovnika je treba po njegovih besedah uskladiti na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), sam pa verjame, da bo minister za delo Luka Mesec v prihodnjih mesecih znal uspešno zagovarjati to idejo. "Ne moremo pa spreminjati zakonodaje tri ali pa pet mesecev pred volitvami in mimo socialnega dialoga," je prepričan. "Kaj takega čez ESS v tako kratkem času enostavno ni mogoče spraviti; všečno je mogoče, ni pa realno," je pristavil.

Učinke skrajšanega delovnika je treba namreč temeljito analizirati, o tem pa javno spregovoriti, tudi o posledicah za javne blagajne, predvsem pokojninsko in zdravstveno, je menil premier.

Sam bi si želel, da bi bilo pilotnih projektov, vezanih na uvajanje skrajšanega delovnika, v Sloveniji več.

"Če bomo šli kadarkoli s tem vprašanjem naprej, je tudi moje priporočilo, da se najprej pripravi podlage za pilotno uvedbo. Tako delajo tiste države, ki o tem resno razmišljajo. Tega se ne naredi čez noč, ampak se najprej testira v konkretnih realnih situacijah," je opozoril.

Golob je izpostavil še, da imajo podjetja, ki so skrajšanemu delavniku zares naklonjena, že danes različne možnosti za njegovo testiranje. "Nenazadnje obstajajo take in drugačne oblike dela, ki niso vedno vezane samo na prisotnost na konkretni lokaciji in se lahko tudi na ta način količino ur dejansko kontrolira na druge načine. Sam sem vedno prisegal na to, da ni pomembno, koliko ur nekdo prečepi na delovnem mestu, ampak kakšni so njegovi rezultati," je še navedel.

Golob je danes v DZ zatrdil, da spoštuje pravno državo in je sodeloval v vseh postopkih pravosodnih organov in Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Noben od teh postopkov še ni zaključen. Če pa izrazi nestrinjanje s tem, o čem se vodijo postopki, je to njegova pravica kot preiskovanca, je pojasnil. O odstopu ne razmišlja.

"To, da se postopki vodijo glede tega, o čem sem se kot predsednik vlade pogovarjal z ministrico svoje vlade, je zame politiziranje in nesistemsko preganjanje korupcije," je povedal. Kot predsednik vlade je namreč dolžan, da skrbi za koordinacijo dela ministrov. "In če je to nekaj, kar ni dovoljeno, potem se res sprašujem, katere pa so moje naloge, čeprav jih zakon zelo jasno predpisuje," je poudaril.

O odstopu ne razmišlja, saj je prepričan, da ni storil ničesar narobe in da s tem, ko je komuniciral s takratno ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar, tudi integritete ni kršil, je odgovoril na vprašanje poslanca NSi Aleksandra Reberška, ki ga je vprašal, ali namerava odstopiti s premierskega položaja. Kot je dejal poslanec, mu KPK namreč v osnutku ugotovitev očita kršenje Zakona o integriteti.

"V vseh postopkih se je zelo jasno izkazalo, da se nisem vpletal v noben konkreten operativni postopek," je zatrdil predsednik vlade.

Glede računa na bančni izpostavi Raiffeisen banke v Romuniji pa je ponovil, da ga je slučajno odkril sam konec leta 2021, torej še preden je vstopil v volilno tekmo pred takratnimi volitvami v DZ. Njegovi odvetniki so takoj stopili v stik z banko, tako da je banka račun zaprla s 3. januarjem 2022. Banka mu je o tem izdala potrdilo, ki ga mediji lahko vidijo, je povedal. Čeprav na tem računu nikoli ni bilo nobene transakcije, je sprožil postopke tako na tožilstvu kot do banke.

Na poslančevo vprašanje glede družine, ki po katastrofalnih poplavah še vedno nima rešenega stanovanjskega vprašanja, pa so odgovorili v premierjevem kabinetu. Glede na njihovo sporočilo za javnost se v Službi za obnovo po poplavah in plazovih zavedajo, da je v posameznih primerih prisoten razkorak med željami in možnostmi oziroma upravičenostjo obsega pomoči. Pomoč države temelji na strokovnih ocenah, ki so bile večkrat preverjene in pojasnjene. Družini Irmančnik je bilo tako ponujenih več možnosti, da se s skupnimi napori in v okviru oblikovanih predlogov izvede sanacija njihovega objekta in se družini tako zagotovi ureditev njihovega stanovanjskega problema.

Po navedbah službe je družini ponudila stanovanje tudi občina, vendar se za to ni odločila in je ponudbo občine zavrnila.

Premier Golob je v DZ vnovič zavrnil očitke o domnevno spornem ravnanju v zvezi z računom, ki je bil z njegovim imenom odprt pri Raiffeisen banki v Romuniji. Kot je dejal, je račun odkril decembra 2021, banka pa ga je sama zaprla januarja 2022, pred volitvami v DZ, ker je bil neaktiven. Spomnil je še, da je takrat papirje pokazal javnosti.

Poslanec SDS Zvonko Černač je danes v okviru poslanskih vprašanj premierju dejal, da je začetek mandata aktualne vlade zaznamoval Golobov bančni račun pri Raiffeisen banki v Romuniji. Kot je opozoril, je predsednik vlade v zvezi s tem računom v preteklosti večkrat spreminjal izjave. Dvomi bi bili po Černačevih besedah odpravljeni, če bi predložil izpiske poslovanja prek tega računa, ki da je bil zagotovo aktiven v obdobju od leta 2017 do leta 2022, ko je bil Golob na čelu Gen-I.

"Če je vse čisto in vse jasno, ne vidim razloga, zakaj teh stvari ne bi javno pojasnili. Predzadnja oddaja Tarča je postregla s pisnim odgovorom Raiffeisen banke. Iz tega odgovora izhaja, da v primeru vašega romunskega računa ni šlo za krajo identitete. Banka je torej potrdila, da niste govorili resnice, resnica pa prej ali slej priplava na površje, zato me zanima, kdaj boste javnosti povedali resnico glede romunskega računa," je dejal poslanec največje opozicijske stranke.

O bančnem računu je premierja med drugim spraševal tudi poslanec NSi Reberšek. "Pred volitvami ste obljubljali, da boste banko tožili do vseh instanc, danes je skoraj konec mandata, pa volivci še vedno ne vedo, kaj je s tem vašim skritim računom. Zanima me, ali ste banko tožili do vseh instanc, kot ste napovedali, in kdo vam je ukradel identiteto? Ter ali vaša teorija zarote tudi drži?" je povprašal Reberšek.

"Res je neverjetno, da se s fantomskim računom, ki ga je banka sama zaprla zaradi neaktivnosti, takoj po tem, ko so se moji odvetniki obrnili nanjo, in je bil zaprt pred volitvami, ukvarjamo še in še in še in še," je odvrnil premier Golob.

Kot je zatrdil, ima papirje in odgovore banke oz. e-poštni odgovor iz leta 2022, da prek tega računa ni bilo nobenih transakcij. Poleg tega potekajo nadaljnje razčiščevanje in postopki, ki jih vodijo njegovi odvetniki, pri čemer se mu zdi njihova dolgotrajnost glede na sproženo prijavo na tožilstvo in tudi odškodninsko tožbo neverjetna. "Pri vseh teh razčiščevanjih se izkazuje, da se banka izmika na različne načine, tudi jaz bi se na njenem mestu," je komentiral.

Je pa znova zatrdil, da račun ni bil skrit, da sam zanj dejansko ni vedel oz. je bil z njim seznanjen, preden se je pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami podal v volilno kampanjo in je Finančno upravo RS (Furs) zaprosil za potrdilo, da nima računov v tujini. Na Fursu so decembra 2021 našli bančni račun na njegovo ime v Romuniji, sam pa je takoj aktiviral svoje odvetnike, je povedal.

Raiffeisen banka je po njegovih besedah 10. januarja sporočila, "da je 3. ali 7. januarja račun sama zaprla, ker je bil neaktiven". "Na tem računu, ker že imate papirje, ki sem jih sam posredoval javnosti, nihče jih ni pridobil mimo mene, boste lahko opazili tudi to, da je naslov popolnoma napačen, ta naslov v Sloveniji sploh ne obstaja. Tudi to je eno eno od vprašanj, ki so jih moji odvetniki naslovili na banko. Kako je možno, da lahko sama odpre račun na ime in naslov, predvsem naslov, ki ne obstaja," je povzel predsednik vlade.

"Tisto, kar je pomembno za slovensko javnost, je, da sem obstoj tega računa prijavil sam pred volitvami, da sem pred volitvami pokazal papirje. In veste kaj, ljudje so pred volitvami to tudi verjeli. Vi to vlečete na dan samo zato, da bi mogoče prikrili stvari, ki jih sami počnete," je bil še oster Golob.

Černača je zanimal tudi premierjev komentar na poročilo Urada RS za preprečevanje pranja denarja, iz katerega izhaja, da se je v mandatu aktualne vlade izdatno povečalo število transakcij s t. i. tveganimi državami. Lani jih je bilo 56.567, ob začetku mandata samo nekaj čez 9000 letno, njihov znesek pa se je v tem času povzpel za skoraj osemkrat, s slabe milijarde na prek 7,6 milijarde evrov, je povzel.

Golob na to ni odgovoril.

Premier je danes v DZ pojasnil, da se je masa plač v njegovi službi za varovanje od 1. januarja povečala zaradi plačne reforme v javnem sektorju. V skladu z njo so se plače po institucijah povečevale različno. Poleg tega so se po njegovih besedah povečale delovne obremenitve službe za varovanje

Izpostavljanje samo nekaterih podatkov se mu ne zdi na mestu, saj javnost samo zmede, v ničemer pa ne prispeva k boljšemu življenju ljudi, je dejal v odgovoru na poslansko vprašanje Eve Irgl iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. Spomnila je na poročanje medijev, po katerem so se mase plač v službi za varovanje povečale skoraj za 54 odstotkov v primerjavi z letom 2024.

Na njeno vprašanje glede ugotovitev delovne inšpekcije o službi pa je potrdil, da so njegovi varnostniki po teh ugotovitvah preobremenjeni. Vzrok za to je, da ga morajo varovati 24 ur na dan. Verjame, da bo delovanje njegove službe za varovanje usklajeno z vsemi zakonskimi pravicami in obveznostmi. Nihče, niti služba za varovanje namreč po njegovem opozorilu ni nad zakonom.

Kot je povedal, je vodja varovanja dobil opomin in globo, za katero meni, da je že plačana. Ni pa predsednik vlade tisti, ki razporeja delo svojih varnostnikov, je opomnil.

Ponovil je, da se je odločitev za izvzetje varovanja predsednika vlade iz službe za varovanje v policiji v teh treh letih večkrat izkazala za pravilno. Zadovoljen je, da je to pravilnost prepoznal tudi urad predsednice republike, saj se bo enak režim varovanja začel izvajati tudi za predsednico. Prepričan je, da se predsednica republike Nataša Pirc Musar ne bi odločila zanj, če bi bilo z njim kaj narobe.