"Seveda podpiramo, da se Evropa v celoti osamosvoji od dobave ruskih energentov," je ob robu vrha Evropske politične skupnosti v danski prestolnici povedal premier in dodal, da je Slovenija ruske energente nehala uvažati že pred časom.
Države, ki s tem nadaljujejo, pa po njegovem mnenju ne dajejo zgolj dodatnega motiva Rusiji, da nadaljuje agresijo na Ukrajino, ampak tudi spodkopavajo evropsko enotnost.
"Evropa pa temelji ravno na tem, ne samo na skupnih vrednotah, ampak tudi na skupnem delovanju in enotnosti. In najmočnejša je takrat, ko smo enotni. Ko se pokaže, da nekdo iz lastnih interesov začne to spodkopavati, je to vedno slab znak za Evropo," je povedal Golob.
EU je sicer od začetka ruske agresije na Ukrajino pred več kot tremi leti že močno zmanjšala uvoz ruskih fosilnih goriv, letos pa je Evropska komisija predlagala popolno opustitev uvoza v prihodnjih letih. Da morajo nehati kupovati rusko nafto, evropske partnerice poziva tudi ameriški predsednik Donald Trump. Temu najglasneje nasprotujeta Madžarska in Slovaška, ki se še naprej močno zanašata na ruske energente.
Pomen povezovanja držav iz vse Evrope na področjih strateških dobrin, kot je energija, in redkih zemljin je Golob poudaril tudi v današnji razpravi manjše skupine evropskih voditeljev, med drugim Nemčije, Islandije in Grenlandije, o krepitvi evropske ekonomske varnosti. Evropske države pa se morajo spričo visokih ameriških carin in kitajske konkurence povezovati tudi pri iskanju novih trgov po svetu, je dejal.
"Samo na ta način lahko v resnici Evropa uspešno tekmuje z velesilami, kot so Kitajska in Združene države Amerike," je menil.
Voditelji okoli 50 evropskih držav in mednarodnih institucij danes - podobno kot v sredo voditelji članic EU - poleg varnosti razpravljajo o podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo.
V sredo je Evropska komisija predsednikom vlad in držav članic unije predstavila predlog novega posojila Kijevu v višini 140 milijard evrov, ki bi ga financirali z ruskim premoženjem, zamrznjenim v okviru zahodnih sankcij.
Golob je pri tem zagotovil podporo Belgiji, kjer je shranjena velika večina zamrznjenega ruskega premoženja. "Do te odločitve bomo morali priti soglasno in mimo Belgije ne bo šlo. Tako da v tem primeru bo tudi Slovenija stala na strani mednarodnega prava, hkrati pa tudi na strani države, ki bi lahko utrpela največ škode. Mi bomo podprli Belgijo. Če se bo Belgija odločila, da je striktno proti, potem ji mi ne moremo vsiljevati takih rešitev," je pojasnil.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.