Predsednik vlade Robert Golob je v oddaji 24UR ZVEČER ponovil, da so si ustavni pravniki enotni, da je sklep, ki je bil izglasovan minuli teden v parlamentu, nejasen in zavajajoč. "Levica je vložila referendum, ki je proti Natu, ki je mirovniški in ki nasprotuje vsakemu povečanju obrambnih izdatkov. Podprle pa so ga stranke, ki verjamejo v Nato, ki verjamejo v povečanje oboroževanja in ki celo navijajo za še večje oboroževanje," je ocenil.
Zato meni, da mora biti referendum, če bo do njega tudi dejansko prišlo, jasen, da bodo lahko državljani vedeli, o čem odločajo, in da bo izid referenduma naposled tudi moč uveljaviti. "To je tudi edini razlog, da smo sprožili in napovedali nov referendum. Da bomo, če bo to potrebno, prišli do jasne odločitve." Ker meni, da so slednje spregledale tudi ostale stranke na zadnjem sestanku, z izjemo Levice, so v Svobodi vložili predlog, da se sprejeti sklep razveljavi.
Meni, da bo izid ponovnega glasovanja povsem drugačen, kot je bil prvič, saj da ne more nihče več trditi, da ne ve, o čem glasuje. "Tisti, ki bo glasoval za referendum, bo glasoval proti Natu, proti oboroževanju, za mirovniško politiko," je jasen, ob tem pa poudarja, da s tem sicer ni nič narobe.
"Z velikim veseljem bi tudi sam glasoval za mirovniško politiko, če le ne bi živeli v tako norem svetu in v takih razmerah, ki danes vladajo v svetu. Danes res ni najbolj ugoden trenutek za ta premislek, nikoli pa ni prepozno, da se ta premislek izvede," je dodal.
'Namen opozicije je bil le rušenje vlade'
Zakaj pa na glasovanje ne veže zaupnice vladi? Kot je odgovoril, je bilo tovrstnih idej, na kaj vse naj veže zaupnico, v tem mandatu že veliko. Vendar pa meni, da za tovrstnimi idejami ni nikoli stal iskren namen, da bi se potrdila neka politika ali reforma.
"Zadaj je bilo vedno politikantstvo in želja po rušenju vlade. Tokrat so bili predstavniki opozicije zelo jasni. Za referendum, ki je proti Natu, so glasovali z enim samim namenom - da se zruši vlado. Da bi vlada padla, so se torej pripravljeni odpovedati tudi varnosti države," je bil kritičen.
Sam sicer na prihajajočem glasovanju računa na državotvornost in na razum, kot so ga po njegovi oceni na parlamentarnem vrhu že izkazali predstavniki Demokratov. Je pa ob tem dodal, da gre tu za predlog Svobode, vsaka stranka pa ima pravico do svojih lastnih politik.
"Politiko Levice do Nata in do oboroževanja poznamo od prvega dne, ko so vstopili v vlado. Do zdaj taka politika Levice ni predstavljala ovire, da ne bi mogli izpeljati najpomembnejših sprememb na vseh področjih, za katere smo se zavezali," je bil jasen. Pojasnil je tudi, da je bilo prav to področje namenoma izpuščeno iz koalicijske pogodbe, saj da niso niti poskušali iskati soglasja. Tudi sedaj se mu to ne zdi potrebno, saj meni, da problema ni.
Glede referenduma o Natu pa je poudaril, da je napoved njegove vložitve sledila le zavajajočemu vprašanju o obrambnih izdatkih. "Če bo obveljal naš zahtevek razveljavitve sklepa iz prejšnjega tedna, potem ne vidimo potrebe, da bi sprožili drugi referendum o članstvu v Natu," je dejal.
Je na udaru mednarodni ugled Slovenije?
Naslovil je tudi kritike, da je že sama napoved možnosti takšnega referenduma neodgovorna, saj da gre za igranje z varnostjo države in spodkopavanje Nata, kar naj bi bilo najbolj v interesu Rusije. Meni, da te kritike prihajajo s strani tistih, ki so minuli teden "povsem nedržavotvorno in neodgovorno podprli referendum, v katerega ne verjamejo".
Odzval pa se je tudi na zapis vodje opozicijske SDS Janeza Janše, ob katerem je dejal, da sta vlada in koalicija kljub njegovim napovedim trdni, da bo tako vse do volitev ter tudi v naslednjem mandatu.
Meni sicer, da mednarodni ugled Slovenije zaradi nedavnih dogodkov še ni trpel, saj noben referendum še ni uradno sprožen. "Sklep o razveljavitvi glasovanja smo predlagali tudi z namenom, da bi preprečili škodo. Ves čas smo v kontaktu z generalnim sekretarjem Nata, tekoče ga obveščamo o vsem in doslej nismo dobili še nobenega samostojnega vprašanja," je v naši večerni oddaji povedal Golob.
'Naši zavezniki nam zaupajo'
Koliko denarja pa je Slovenija sploh pripravljena nameniti za obrambo? Deklaracija na vrhu Nata, ki jo je podprl tudi slovenski premier, namreč predvideva pet odstotkov BDP do leta 2035, četudi Golob v Sloveniji razlaga, da so edina zaveza države trije odstotki do leta 2030.
Predsednik vlade je pojasnil, da je v deklaraciji jasno zapisanih pet odstotkov do leta 2035, da pa se bo leta 2029 naredil ponovni pregled, na kakšen način se bo izpolnjevalo zaveze. "Teh pet odstotkov je pogojnih," je dejal ter spomnil tudi na to, da gre v resnici za 3,5 odstotka, ostalo pa da bodo namenili za civilne namene.
"Že pred tem pa smo v državnem zboru zagotovili povišanje obrambnih izdatkov na dva odstotka v letošnjem letu in tri odstotke do leta 2030. Ker je Slovenija prvič po letu 2014 izpolnila svojo zavezo, nam naši zavezniki danes, ko jim povemo, kakšni so naši načrti, zaupajo. In zato imamo tudi tak ugled v Natu," je še zagotovil, ob tem pa puščico usmeril v opozicijo, za katero je dejal, da "vsi sprašujejo o njeni državotvornosti".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.