Golob pri Melonijevi poudaril pomen sodelovanja na strateških področjih

Golob je tudi dejal, da Slovenijo in Italijo veže bogata zgodovina, predvsem pa "lepa in bogata prihodnost".

Pri tem je še posebej spomnil na lansko zimo, ko je ob energetski krizi zaradi pomanjkanja plina ravno Italija Sloveniji prva priskočila na pomoč s paktom o solidarnosti. "To je bila ena zelo pomembna gesta, ki smo jo mogoče pričakovali od kakšne druge sosednje države, pa je nismo bili deležni," je še dodal.

Meloni je izrazila prepričanje, da državi še posebej v zadnjem času zelo dobro sodelujeta. Pri tem je izpostavila rekordno dvostransko trgovinsko menjavo v zadnjem obdobju in dodala, da sta se z Golobom pogovarjala o načinih krepitve sodelovanja še na drugih področjih.

Golob je omenil tudi področje obrambe, kjer vidi Italijo kot pomembno partnerico v vojaških misijah in dobaviteljico vojaške opreme. Po njegovih besedah pa se obeta sodelovanje tudi med vojaškima industrijama.

Nadzor na meji se Melonijevi zdi nujen ukrep

Glede najbolj pereče teme, migracij, je Melonijeva v izjavi po srečanju dejala, da razumejo težave obmejnega prebivalstva ob ponovni uvedbi nadzora na meji med državama. Ko bodo razmere to omogočale, bo nadzor odpravljen, je zagotovila premierka, pri tem pa izpostavila nujnost zaščite zunanjih meja EU. "Bolj kot bomo uspešni pri obrambi zunanjih meja, bolj bomo učinkoviti pri obrambi svobode gibanja znotraj EU," je dejala.

Kot je še povedal Golob, sta z gostiteljico govorila tudi o tem, kako poskrbeti, da bodo, ne samo obmejni, ampak vsi prebivalci obeh držav, imeli čim več od bilateralnega sodelovanja.

Italija je sredi oktobra uvedla začasni nadzor na meji s Slovenijo, posledično je Slovenija uvedla nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Odločitev o uvedbi nadzora na meji s Slovenijo je premierka Meloni opisala kot nujno zaradi trenutnih razmer v svetu, od Bližnjega vzhoda do migrantske krize.

Golob Melonijevo povabil v Novo Gorico

Golob je pred obiskom v ponedeljek gostil predstavnike slovenske manjšine v Italiji, to temo pa je izpostavil tudi na današnjem srečanju. Predsednik vlade je namreč prepričan, da sta manjšini na obeh straneh meje, ki sta bili v preteklosti morda vir konfliktov, danes lahko vir sožitja.

Po pogovorih v Rimu pa je za slovenske medije povedal, da je danes dobil "zelo jasne izraze naklonjenosti" temu, da bi tudi italijanska vlada finančno podprla slovensko manjšino v Italiji. Sprožili so tudi pogovore o njenem stalnem predstavništvu - na eni strani v italijanskem parlamentu, kar je po besedah Goloba verjetno dolgoročni projekt, na drugi strani pa je v igri tudi "bolj realno" stalno zastopstvo v svetu dežele Furlanije - Julijske krajine (FJK).

Kot je poudarila Melonijeva, gre za temo, ki je obema voditeljema pri srcu, zaradi česar nameravata Ljubljana in Rim glede tega ohraniti nenehen dialog. Voditelja sta ob tem spomnila na projekt evropske prestolnice kulture, ki ga bosta leta 2025 družno izvajali nosilki tega naziva, Gorica in Nova Gorica. Golob je "prijateljico Meloni" povabil na srečanje v Novi Gorici čez dve leti.

Glede vojne v Ukrajini sta voditelja znova poudarila zavezanost podpori suverenosti in ozemeljske celovitosti države, ki se od februarja lani sooča z rusko agresijo. V luči ponovne zaostritve konflikta na območju Palestine in Izraela pa je Melonijeva izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da bo Slovenija v kratkem zasedla sedež nestalne članice v Varnostnem svetu ZN.

Golob je pri tem ponovil prepričanje, da je nujno čimprej omogočiti dostavo humanitarne pomoči Gazi, in da se bo pri morebitni pobudi odprtja morske poti do oblegane enklave Ljubljana z veseljem pridružila Rimu. Italija je v vzhodno Sredozemlje že poslala ladjo z bolnišnico.

Golob se bo danes predvidoma srečal še s predsednikoma obeh domov parlamenta, ne pa s predsednikom republike Sergiom Mattarello, ki ga ni v Rimu.