Poslanci so na ponovnem glasovanju v torek sprejeli novelo Zakona o finančni upravi, ki uvaja sporno sledenje blagu. Podporo so mu namreč v zadnjem trenutku poleg Gibanja Svoboda zagotovili tudi v Levici. So se pa hkrati zavezali, da bodo sporni člen poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje.
A kot je bilo v sredo razumeti poslanca Svobode Boruta Sajovica, poslanci največje koalicijske stranke pobude za ustavno presojo ne bodo vlagali. Golob je danes na novinarski konferenci ob prvi obletnici ustanovitve stranke to izjavo označil za nesporazum in dejal, da so o tem vprašanju danes razpravljali na sestanku koalicije.
"Dogovorili smo se, da vse stranke koalicije prispevajo vsaka po tretjino poslanskih podpisov za presojo Zakona o finančni upravi," je dejal. S tem želijo po njegovih besedah ponovno dati jasno sporočilo, da "so kot koalicija enotni, čeprav mogoče včasih tako ne izgleda".
Na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe DZ sicer Robert Golob ocenjuje, da člen o tajnem sledenju ni v nasprotju z ustavo. Vseeno se mu zdi ustavna presoja pomembna, in sicer zato, da se odpravijo vsakršni dvomi. "Še preden se začne člen v praksi izvajati, hočemo dobiti zelo jasno presojo, ali je ta člen na kakršenkoli način mogoče sporen," je dejal.
A kot poroča novinarka 24UR Metka Majer, so iz poslanske skupine SD sporočili, da njihovi poslanci glasov ne bodo prispevali. Ti so bili nad torkovim razpletom v parlamentu presenečeni.
"Mi smo tekom celotnega koalicijskega usklajevanja, pa tudi na seji DZ izrazili pomisleke glede tega člena. Ne, ker bi podpirali tihotapljenje blaga, ampak ravno obratno. Mi smo ves čas želeli, da se ne bi zgodilo, da bi postopki padli na sodišču, zato smo predlagali uvedbo sodnega nadzora," je včeraj pojasnila poslanka SD Meira Hot in dodala, da so bili pri tem skladni z Levico.
"Kaj je bilo v ozadju, ne morem komentirati. Odločili so se, kot so se, mi smo pri našem stališču vztrajali," je dejala, ob tem pa poudarila, da se v SD ne čutijo izigrane. "To je del koalicije, imaš različna mišljenja. Na koncu se vsaka stranka odloči po svoje, tako da gre za normalen koalicijski proces," je dejala.
Da ne gre za razpoke v koaliciji, je izpostavila tudi predsednica SD Tanja Fajon. "V tem ne vidim jabolka spora. Mi smo držali svojo načelno pozicijo do konca, to je, da nas je skrbela ta sporna določba o sledenju," je dejala. Sama bi si sicer bolj želela, da bi DZ v torek novelo zakona zavrnil in bi nato dobili na mizo novo različico brez te določbe. Boji se namreč, da bi zakon začel veljati, še preden bo Ustavno sodišče sprejelo odločitev. "In potem bomo prišli v situacijo, ki lahko odpre nevarno Pandorino skrinjico," je bila slikovita.
Varuh človekovih pravic bo vložil zahtevo za oceno ustavnosti
Varuh človekovih pravic se je medtem po preučitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančni upravi odločil, da bo zahteval začetek postopka za oceno ustavnosti na Ustavnem sodišču. Kot so sporočili iz njegove pisarne, iz novele izhaja, da se lahko predstojnik finančne uprave odloči za uporabo tehničnih pripomočkov oz. sledilnih naprav, ki uporabljajo GPS.
"Po oceni Varuha gre pri tem za poseg v zasebnost, ki je ustavno zajamčena človekova pravica. Poleg tega pri odreditvi navedenega ukrepa ni predviden predhodni sodni nadzor. Ukrep je po noveli zakona možno odrediti zgolj na podlagi razlogov za sum, da so bile storjene najtežje kršitve davčnih prepisov. Kar pa je razmeroma nizek dokazni standard," meni varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Poleg tega v noveli ni jasno določeno, koliko časa lahko tak ukrep traja, izpostavlja Svetina. Omenjena ureditev bi tako po njegovi oceni močno odstopala od ureditve podobnih posegov v drugih pravnih postopkih, kot je na primer kazenski postopek.
"Glede na navedene pomisleke in ker novela zakona tudi v javnosti vzbuja mnoge dvome o ustavnopravni primernosti zakona, smo se pri Varuhu odločili, da jo bomo posredovali v presojo še ustavnemu sodišču," je še sporočil.
Dodal je še, da je institucija Varuha človekovih pravic pri svojem delu in odločitvah glede začetka postopka za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem neodvisna in samostojna. "Tako smo delovali doslej in bomo še naprej kar nenazadnje od nas zahteva tudi četrti člen Zakona o varuhu človekovih pravic. Svoje odločitve sprejemamo nepristransko in ne na podlagi pričakovanj ali zahtev posameznikov, ampak na podlagi strokovnih argumentov," je še poudaril Svetina.
KOMENTARJI (202)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.