"Evropski svet obsoja kršenje zračnega prostora več držav članic in poudarja pomen zagotavljanja obrambe vseh meja EU na kopnem, morju in v zraku. Prednostno je treba nasloviti neposredne grožnje na vzhodnem krilu EU in zagotavljanje konkretne podpore državam članicam," so v sprejetih sklepih zapisali predsedniki vlad in držav članic.
Po njihovem mnenju se je treba osredotočiti predvsem na konkretne projekte za okrepitev zmogljivosti protidronske zaščite in zračne obrambe. Obenem so pozvali k pospešenemu skupnemu razvoju vesoljskih zmogljivosti in storitev, ki služijo varnosti in obrambi.
Voditelji so tako podprli pretekli teden predstavljeni časovni načrt za zagotovitev ustrezne obrambne pripravljenosti EU do leta 2030, v katerem je Evropska komisija kot evropske strateške projekte opredelila sistem protidronske zaščite za vso EU, okrepitev obrambe in varnosti vzhodnega dela Evrope ter krepitev zmogljivosti na področjih zračne obrambe in obrambe v vesolju.
Ti štirje projekti bodo namenjeni razvoju različnih obrambnih in drugih zmogljivosti, posamezne zmogljivosti na devetih prednostnih področjih pa bodo države članice razvijale tudi v okviru manjših skupin oziroma koalicij. Med prednostnimi področji so protiletalska in protiraketna zaščita, droni in protidronska zaščita, rakete in strelivo, kibernetska oprema in umetna inteligenca ter vojaška mobilnost.
Predsedniki vlad in držav članic so pozvali, da je treba koalicije za vsa področja oblikovati do konca leta in nato v prvi polovici prihodnjega leta zagnati tudi že konkretne projekte.
Zavzeli so se še za učinkovit politični nadzor nad napredkom pri krepitvi zmogljivosti, pri čemer so poudarili vlogo obrambnih ministrov, in okrepitev Evropske obrambne agencije. Poudarili so tudi pomen sodelovanja z Ukrajino in drugimi podobno mislečimi partnerji ter usklajevanja z zvezo Nato, ki za tiste članice EU, ki so tudi v zavezništvu, še naprej predstavlja "temelj njihove kolektivne obrambe".
"Danes zaključujemo pomemben prvi cikel naših naporov za Evropo obrambe," je ob sprejetju sklepov na družbenem omrežju X zapisal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, ki je prvi neformalni posvet na temo obrambe v Bruslju gostil februarja. Od tedaj je EU sprejela več konkretnih ukrepov na tem področju, med drugim je sprejela načrt za ponovno oborožitev Evrope, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb v obrambo.
Voditelji so medtem na vrhu, ki se ga premier Robert Golob zaradi bolezni ne udeležuje, zaključili tudi že razpravo o ohranjanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva ob izpolnjevanju okoljskih ciljev, zasedanje pa zdaj nadaljujejo z razpravo o stanovanjski problematiki.
Goloba na današnjem vrhu po navedbah v kabinetu premierja nadomešča francoski predsednik Emmanuel Macron. Voditelja sta v preteklih dneh tako v okviru vrha sredozemskih držav članic EU MED9 v Portorožu kot delovnega obiska francoskega predsednika v Sloveniji obravnavala vse teme današnjega zasedanja. Zastopata tudi zelo podobna stališča, so še navedli.
