Robert Golob se tudi ob koncu mandata ukvarja s postopki pred protikorupcijsko komisijo.
KPK je v omenjeni zadevi preverjala, ali se je Golob kot predsednik vlade s tem, ko se na dveh sejah ni izločil iz glasovanja o imenovanju Tomaža Subotiča v svet celjske bolnišnice in ljubljanske psihiatrije, znašel v okoliščinah, ki predstavljajo nasprotje interesov. Oziroma ugotavljali so, ali je Golobov zasebni interes vplival ali dajal vtis, da vpliva na njegovo nepristransko opravljanje javne funkcije.
Neuradno naj bi bil tudi drugi osnutek, ki so ga sprejeli 7. maja, obremenjujoč za Goloba. Na KPK so dodali tudi dodatne dokaze v breme Goloba. Po naših informacijah novi dokazi kažejo na to, kako tesen je odnos med Golobom in Subotičem in zakaj bi se Golob moral izločiti iz odločanja o tem kadrovanju.
Golobov odvetnik Stojan Zdolšek nam je potrdil, da so osnutek prejeli in se bodo nanj odzvali. Sam sicer v njem ne vidi nobenih novih relevantnih dokazov. KPK bi nato lahko v nadaljevanju sprejela tudi končno odločitev.
Gre sicer za t. i. afero Karigador, ki so smo jo aprila lani razkrili v rubriki 24UR Fokus. Golob je namreč s partnerko Tino Gaber večkrat dopustoval v hiši poslovneža Tomaža Subotiča.
Po razkritjih je Subotič odstopil z mesta predsednika sveta celjske bolnišnice, vlada pa ga je že pred tem odpoklicala z mesta predsednika sveta ljubljanske psihiatrične klinike.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.